V lanskem letu smo si za svojo dušo omislili dopustovanje v Tuniziji in s seboj zvlekli nekaj osnovne video opreme. Poleg dopustovanja smo želeli seveda narediti še nekaj video posnetkov za stock video bazo. Ker pa smo bili omejeni s težo ter količino v nahrbtnikih in kovčkih, je bilo potrebnega nekaj organiziranja opreme glede na lomljivost in vrednost. Kako je pakiranje video opreme izgledalo takrat in kako bi se lotili danes.
Video produkcijska oprema ni poceni, zato določene kose vedno raje nosimo v zaščitenem nahrbtniku. A ker je na letališču omejitev glede teže takega nahrbtnika, je potrebno biti pazljiv. Osnovna oprema lahko hitro tehta več kot 10 kg, kar je precej več od omejitve (~7 kg). Ker sva na dopust šli dve osebi, je bila prerazporeditev opreme dokaj lahka (teža glavne prtljage 2 x 25 kg).
Glavni foto nahrbtnik je vseboval glavne leče in dva fotoaparata z nekaj baterijami. Medtem, ko je druga oseba v navadnem nahrbtniku nosila dokumente, kakšno rezervno oblačilo, pijačo in ostale manj lomljive dele (baterije, mali laptop, konektorji, snemalnik in še kaj). Malce je edino nerodno iz slednjega nahrbtnika jemati stvari ven na conah pregledovanja, ker običajni nahrbtniki nimajo primernih žepov za sortiranje. Pri dobrih foto nahrbtniki odpreš dva žepa in je vse razpoložljivo.
Najmanj pomembni deli so šli v en kovček, ki je bil zložen tako, da se ni nič premetavalo. Obložen je bil z večjimi kosi tekstila (brisače). Vanj smo stlačili dva stativa, preostale baterije, LED luči, držala, polnilce, kable, fleš in podobno. Stvari, ki skupaj sicer presegajo vrednost kakšnega tisočaka (ali dva) evrov in niso tako krhke. Vse skupaj je lepo prekrito z brisačami in ob letališkem pregledu hitro razvidno. Edino nazaj grede smo morali pojasniti, kaj so “magic arm” zadeve, ki so jih zmotile pri pregledu.
Na dopustu smo najbolj pogrešali še odbojnik in slider. Žal ju nismo uspeli stlačiti v kovčke. Bi pa mnogokrat zelo koristila pri do-osvetlitvi in malce bolj dinamičnih posnetkih. Bomo pa zato v prihodnje stvari pakirali malce drugače. In drugačno opremo.
V prihodnje bo načrt (odvisno od lokacije počitnikovanja) s seboj vzeti tudi brezpilotni letalnik DJI Phantom 4 in DJI Ronin-M stabilizator. En nahrbtnik bo še vedno poln z osnovno video opremo (leče, fotoaparati, prenosnik in kakšna baterija), drugi bo nahrbtnik z Phantom letalnikom in ostalimi drobnarijami. V en kovček se bo stlačilo le en stativ, manjši odbojnik, preostale baterije, polnilce, ena manjša LED luč in stabilizator s potrebnimi elementi. Vse seveda zavito v brisače. Drug kovček bo moral vsebovati preostale obleke in mogoče še kakšno malenkost, ki smo jo pozabili dodati. In okoli pasu moram definitivno pripeti svinčene uteži za potapljanje 🙂
Če bi na letališču komplicirali glede teže nahrbtnikov, lahko baterije in podobno porinemo tudi v žepe. Poleg leč so to skoraj najtežji kosi opreme. Za vsak slučaj je dobro imeti v bližini tudi celoten spisek opreme in pomembnejše račune, kar smo nesli čez mejo.
Naj vam tekne!
PS: Turistični film iz Tunizije, ki smo ga sestavili iz naključno zbranih posnetkov, je po enem letu zbral čez 14 tisoč ogledov na Youtubu in čez 15 tisoč na Facebooku. EDIT: Po treh letih že krepko preko 50 tisoč.