Da sem precejšen videofil sem spoznal šele na fakulteti, ko me drkanje z drobovjem računalnika in spletno oblikovanje ni več toliko interesiralo, kot me je začela video produkcija in montaža. S slednjim sem bil bližje seznanjen že iz srednje šole, ko sem izdeloval gejmrske videospote takrat zelo aktualnega Counter Strika. Z zanimanjem za japonske animacije pa sem tudi zmontiral kakšne promocijske videje za lasten portal. Začel pa sem tudi snemati lastne videje za takšne in drugačne namene. Moja prva HD kamera štiri leta nazaj (2009) je bila Canon HG-10, ki sem si jo za zelo dobro ceno naročil iz Velike Britanije. Z njo sem delal razne hobi posnetke, intervjuje, reportaže in še kakšne zadeve kar nekaj časa. Dokler nisem dobro leto kasneje prišel do pol-profesionalne HDV kamere Sony Z1. Kupljena od predavatelja iz (že dokončane) fakultete IAM. To je bil izjemen preskok v inventarju opreme. Vsekakor se je s to kamero lažje delalo kjerkoli in kadarkoli, kot z bivšo malo ročno kamerco. Se jo je pa primarno uporabljalo za novinarske prispevke in snemanja predavanj. Res dober kos opreme v inventarju, ki pa za določeno produkcijo ni dal najboljših rezultatov.
V DSLR vodah
Točno leto po nakupu Sony Z1 sem se izprsil za vstopni DSLR Canon 550D, za katerega me je predvsem navdušil kolega. Kvaliteta videa mi je bila na višjem nivoju, dalo se je mnogo lažje posneti določene stvari, bolj prenosen in večja izbira objektivov. Skoraj dve leti mi je bil Canon 550D primarna kamera za snemanje kakšnih krajših posnetkov, pokrivanj (b-roll) sočasno ob Sony Z1, stock produkcije in celo za kakšne daljša snemanja s pomočjo audio snemalnika Tascam DR-40. Na snemanje sem začel gledat s povsem drugačnega zornega kota. Ni več le to, da primeš kamero, narediš en zoom-in, zoom-out in pičiš dalje. Za vsak posnetek si je potrebno vzet čas, premislit kadre, kompozicije, svetlobo, izbiro objektiva, podrobne nastavitve v DSLRju in dodatnem hacku. Še dodatna vrednost pa je glidetrack, ki ga občasno nosim s sabo.
Novinarska posla te uničijo
Morda je to zraslo le na mojem zelniku, a menim, da te preveč novinarskega snemanja uniči pri delu z bolj resno produkcijo in opazovanju podrobnosti pri snemanju. Pri novinarskih snemanjih moraš v čimkrajšem času narest čimveč kadrov, čimveč dinamike in pičit dalje. Kvaliteta videa zato trpi in na niti en lasten tak video v treh letih mi ni v ponos pokazat komurkoli. Vsi so totalen crap. Poskušam pozabit karkoli od novinarskega dela in kako se običajno dela. To je le downfall kariere. Mrtvilo. Morda lahko podobno rečem tudi za kamermanske posle, kjer stojiš za kamero v studiu in ti premike in kadre diktira režiser/nadrejeni. Kamermanskega dela še nisem opravljal, a nekako mi daje občutek kratenja kreativne/avtorske svobode. Si le poslušen papak za kamero, dokler te ne nadomesti robot.
Lasten studio in pridobitev novega DSLRja
Z nekaj pridnega vlaganja v opremo sem si nabral tudi osnoven inventar za postavitev blue/greenscreen studia z vso predpotrebno razsvetljavo. To je moje aktualno področje od letošnjega novega leta, doslej pa je bilo narejenih že kar nekaj izdelkov. Najnovejša pridobitev pa je ponovno DSLR z mnogo več svobode pri kvaliteti videa – Canon 5D Mark III. O svoji odločitvi sem okvirno razpisal tudi v prispevku o odločanju nakupa med 6D in 5D mark III. Z nakupom slednjega DSLRja sem tudi končno spoznal, da imam preslab inventar objektivov, zato že vztrajno nabiram širši nabor. Od začetka bolj stare fiksne ročne objektive z dobrimi zaslonkami. Še ena nujna pridobitev bo moral biti bolj stabilen stativ.
Vse pridobljene kamere mi pridejo prav
Tako starejši Canon 550D, kot tudi kamerca Canon HG-10 sta danes še v precejšnji rabi za takšna in drugačna opravila. Enako velja za Sonyevo Z1 kamero, ki sicer večino časa počiva v torbi, a je zelo uporabna pri snemanju zelo dinamičnih opravil, saj je uporaba zooma in vseh ročnih nastavitev krepko bolj priročna kot pri katerem koli DSLRju. Tudi za snemanje predavanj je super. Zato se mi kar zakolca, ko bi moral pomislit na prodajo katere koli od teh starejših aparatur ali še slabše, da mi katera crkne. Vse kamere imajo izjemno uporabnost, a je čisto odvisno od projekta.
Ali pa se le težko ločim od stvari?
LP
Juvan