Slovenski zakonodajalci so dali jasno vedeti podjetjem in prebivalstvu: “Nad vami ne bodo več letali brezpilotni zrakoplovi, ki so testirani in prihajajo iz masovnih proizvodenj.” Odslej se boste udeleženci dogodkov in drugih prireditev lahko z razlogom bali, da vam bo več kot dvajsetkilska leteča mašinerija s šest in več nevarnimi ostrimi propelerji (lahko) padla na glavo in vas tudi resno poškodovala (ali ubila). Zaradi svoje mase lahko tak zrakoplov povzroči tudi več lastninske škode. Čeprav morajo imeti padala, katera bodo v 90% ne-tovarniško pritrjena in ne-testirana. Ironično tudi helikopterji nimajo padal pa lahko letijo nad našimi glavami in lastnino.

Zakaj tako razburjanje? Sicer se strinjamo, da bi pravila in izpit morali opravljati ter upoštevati vsi upravljalci brezpilotnih zrakoplovov. Vendar so se z novo uredbo grobo lotili komercialnih podjetij, ki tržijo snemanje in fotografiranje iz zraka za potrebe svojega posla. Tam, kjer se je uporabljalo komercialne in tovarniško masovno preizkušene brezpilotne zrakoplove seveda. Odslej je večino preverjenih in varnih brezpilotnih zrakoplovov prepovedano voziti povsod, razen na praznih travnikih. Četudi z izpitom in vso birokracijo. Praktično je to metanje produkcijske opreme v isti koš kot domače modelarske izdelke. Čestitam!

Po drugi strani pa so zakone in pooblastila spisali večjim, nevarnejšim in zahtevnejšim brezpilotnikom na ljubo. Dokler seveda ustrezajo vsem varnostnim in tehničnim ukrepom. A kaj, ko je večina takih brezpilotnikov sestavljenih doma in iz različnih delov ter konfiguracij. Čeprav lahko tak zrakoplov leti tudi s kakšnim propelerjem manj, kdo bo odgovarjal za površno zvezano tehniko ali nedelujoče kontrole, ki niso prestale nekaj miljonov narejenih izvodov v identični konfiguraciji? Enako kot, če bi se po cesti začeli voziti z doma sestavljenimi avtomobili.

Sicer je to moje osebno mnenje, vendar je letenje z večjimi in težjimi brezpilotnimi zrakoplovi preprosto zelo nevarno v vsakem pogledu. Kljub vrhunskemu operaterju in vsej birokraciji. Zato se strinjam, da bi se moralo omejiti vsakršne dvige s težjimi napravami. Po drugi strani pa ne razumem, zakaj so manjši, lažji in manj nevarni brezpilotniki prepovedani v istih razmerah. Realno takšna plastična “igrača” naredi krepko manj škode. Še na avtu bi se najverjetneje odbil kot nogometna žoga. Zato sem po prebrani uredbi in na podlagi komentarjev na spletu potegnil črto, da so zakonodajalci to uredbo napisali določenim ljudem na ljubo in s tem popolnoma zaprli pipico vsem produkcijskim podjetjem, ki se preživljajo iz tega. Odslej bodo te privilegije imele le svinje pri koritu, cena leta pa bo astronomsko višja kot, če bi najeli pravi helikopter in šli nanj z lastno kamero.

Ali se mogoče glede celotne situacije motim in so s to uredbo le odstranili večino zastonjkarjev in nizkocenovcev, ki so uničevali video produkcijski trg???

DODANO 27.08.2016; Po diskusiji na naši facebook strani dodajamo še nekaj opazk glede trenutne uredbe letenja z brezpilotnimi zrakoplovi. Čeprav na pogled zgleda, da so uredbo spisali manjšim zrakoplovom na ljubo, žal slednji nimajo možnosti padal ali več rotorjev. Z več rotorji se povečuje tudi teža in cena proizvodnje brezpilotnika, velika tuja podjetja se zato ne bodo ozirala na zakonodaje v majhni Sloveniji. Ker imajo majhne naprave manjšo vzletno silo, bi varno letenje ogrozile kakršne koli dodatne varnostne naprave, ki niso serijsko pritrjene in testirane. Iz tega lahko edino sklepamo, da gre za nepoznavanje trga komercialnih brezpilotnih zrakoplovov ali pa namerno omejevanje vseh manjših naprav.

Tole pa naj bo vsem v poduk;
https://www.youtube.com/watch?v=KdLBYy_uvDE

Naj vam tekne!