V Sloveniji skoraj na prste preštejemo podjetja, ki so toliko uvidevna, da ne izkoriščajo svojih zaposlenih in drugih poslovnih partnerjev. V teh podjetjih se zaposleni počutijo spoštovane in delajo tako zase kot v dobrobit podjetja. Zaposleni so spoštovani tako na delovnem mestu, kot v zasebnem življenju. Na posameznika nadrejeni ne nalagajo različnih opravkov za katere niso primarno tam. In ne izsiljujejo, da morajo biti ti opravki opravljeni v enaki meri, kot primarno delo. Izkoriščevalskih delodajalcev, ki samo iščejo naiven ”potrošni material” za izkoriščanje v lastno pridobitno dejavnost, je preveč. To so podjetja, kjer jim je vsak evro za kogarkoli ali za karkoli “izguba” in zato iščejo različne zgodbe v pretvezi omejevanja stroškov. Najlažji izgovor je slabo finančno “stanje” trga ali, da končni naročnik “ne želi” plačati več kakor plačuje. A vseeno poudarjajo, da bo “enkrat” boljše. Večina delavcev takim besedam verjame, saj jim služba pomeni preživetje.
Nikoli ne bo boljše. Razen, če je to podjetje, ki je komaj začelo s svojim poslovanjem. Vse ostalo je jasno zavajanje. Verjetno skoraj vsako sveže podjetje na začetku ne uspe vsega finančno poplačati v realnih tarifah in zato poskuša povsod dobiti dobre popuste in kredite. Tudi sodelavci stisnejo zobe, če se le vidijo v takem delu. Ampak so tudi takšni, ki izsiljujejo trgovce (na način, da “je pri sosedu ceneje”) po več letih uspešnega poslovanja. Takšni bodo svoje zaposlene in poslovne partnerje zbijali v dno zaradi vseh možnih razlogov. In to v nedogled. Odvisno je le od ljudi, kdaj jim prekipi in odidejo vstran. Če to v svoji finančni stiski sploh lahko naredijo. Roko na srce, z minimalcem danes ne moreš biti pogumen.
In finančna stiska je tipičen pokazatelj, da vas ima delodajalec za norca. Obljube, da bo nekoč boljše je le češnjica na kupu zavajanj. S tako realnostjo se sooča (pre)mnogo ljudi v tej državi, kjer bo vsak drugi pojamral nad svojo službo. A ob vprašanju: ”Zakaj ne zamenjate službe”, je odgovor strah, da morda ne najdejo druge. Za Slovence je znano tudi, da imamo na splošno odpor proti spremembam. Zaradi strahu pred neznanim dopuščamo zniževanje plače, nalaganje več dela in druga izkoriščanja. Nekateri bodo še celo naprej opravljali svoje delo, čeprav že dlje časa niso prejeli plače. Ker imajo upanje, da pa bo nekoč le morda prišla. Boljše bo šele, ko boste znali poskrbeti zase in LE zase. Ko se vdate v izkoriščevalsko usodo, ste obsojeni na ljubo nekoga drugega.
Minimalna plača ni zagotovilo za dostojno življenje!
Slovenska minimalna plača je z 2017 dosegla 613 evrov. Z nekaj dodatki pridete na nekje 700 evrov ali več. Če ne živite pri starših boste za normalno garsonjero odšteli nekje med 230-280 evrov. Za mesečne stanovanjske stroške boste odšteli nekje 70-80 evrov v toplejših letnih časih in okoli 150 evrov v hladnejših. Splošno je priporočljivo imeti kakšno dodatno osebno zavarovanje in nezgodno zavarovanje za okoli 60 evrov skupno. V današnjem veku je seveda zaželeno, da smo dosegljivi na mobilni telefon, ki nanese med 15-22 evri mesečno. Če ste kaj doma po službi, si verjetno zaželite pogledati televizijo in srfati po internetu. To je še okroglih 25 evrov zraven. V službo in h kolegom na obisk se najverjetneje peljete z avtom. V kolikor ni bil kupljen na kredit, je potrebno plačati vsaj letno zavarovanje. Torej še nekje 40 evrov mesečno za obrok avtomobilskega zavarovanja. Avto je seveda zelo pogosto žejen, ampak recimo vsaj 60 evrov mesečno gre za tank bencina/dizla. Niti vsakoletna registracija in tehnični pregled nista ravno poceni. Slednje, razdeljeno na več mesecev, bi bilo nekje 12 evrov vsak mesec. Od mesečne plače nam ostane še 121 evrov za hrano. Pozabite lahko na kaj precej zdravo življenje na podlagi minimalne plače. Seveda se nihče ne vpraša od kod ti avto, telefon, televizor, računalnik in nove superge. Še dobro, da imamo rojstni dan vsaj enkrat na leto. Zagotovo pa ne boste postali alkoholik. S tako plačo že ne.
Vas še vedno lahko prepričujejo, da je minimalna plača kakršna koli garancija za dostojno življenje? Ali vam želijo le na prefinjen način povedati, da niste nič vredni, ter svoje življenje posvetite plačevanju položnic in slabo plačanemu delu? Četudi vas veseli to delo, še vedno ne opravičuje izkoriščanja. Vse preveč je tudi izkorišanja v videoprodukcijski sferi – izkoriščanje videosnemalcev, izkoriščanje video produkcij in drugih kadrov.
Ne izgubite svojega dostojanstva, še posebej če ste končali vsaj višjo šolo in pri delu uporabljate kakšno možgansko celico več od delodajalca.