Z leti sem v svojem poslu naletel na mnogo zanimivih izjav, prepričanj in izkušenj. Celo tisti, ki se ukvarjajo z enako panogo kot mi (video produkcija), nimajo ”pošlihtanih” (pre)mnogo pojmov iz te stroke. Naročnikom za mnoge čudne izjave ne moreš zameriti, saj niso iz tega področja. Konec koncev bi tudi jaz izpadel nepodučen, če zinem kakšno neumnost iz njihovega področja. Če podjetje prodaja mlečne izdelke in tetrapak mleka stane 0,80€, potem zagotovo v ozadju obstaja noro zakomplicirana računica, kako se jim splača delati mleko za domači trg. Vse raziskave, birokrate, marketingarje, delavce, prevoznike, industrijsko opremo, tetrapake, uvoz mleka, prostor, zemljišče, varovanje in vzdrževanje,… je potrebno nekako plačati. Četudi obstaja še stotine drugih stroškov, ki pri tem nastajajo, jim (recimo) dnevno na oko prodanih 10 tisoče tetrapakov mleka zagotovo prinese nek prihodek za kritje teh stroškov.

Video produkcija zaračunava povsem drugače, ker je vsak produkt unikaten (cenik video produkcije). Za vsak produkt je uporabljene precej opreme (ki se tudi hitro obrablja), človeških virov in časa, da nastane dober končni izdelek. En izdelek. En tetrapak uporabne vsebine. Vendar ta izdelek služi dolgoročno in če je dobro izveden, prinaša kupce. Kje ga potem naročniki najbolj pogosto kiksnejo (in tudi kvazi video produkcije)  pri razumevanju video produkcijskega procesa?

Kamera ne snema sama

Morda se sliši smešno, vendar ne slišimo malokrat, da snemalci le pritisnemo gumb ”REC” in s kamero malce obrnemo levo/desno. To je grozna žalitev strokovnega poklica. Že spoznavanje svoje opreme zahteva ogromno neplačanih ur. Gre za nujno zlo, ki posledično privede do tega, da ne zmrznemo na terenu. Vsaka kamera ima na stotine različnih nastavitev, četudi v praksi od njih uporabljamo le 10%. Pomotoma se lahko zgodi, da se vklopi ali izklopi nekaj, česar ne želimo. Ali, da kamera iz neznanega razloga ne deluje. Stroj v industriji že morda nastavimo na eno nastavitev, ki potem drži več let enako. Postaviti in nastaviti kamero na pravo lokacijo za snemanje pa zahteva dolgoletne izkušnje in primerno znanje. Danes kamere še vedno zahtevajo ročno ostrenje, izredno mirno roko in kup dodatne tehnike za stabilizacijo, zajem zvoka, izogibanje bliščem, omejevanje prekomerne svetlobe, izogibanju refleksij, primerne leče,…

Vsaka osvetlitev ni primerna

Poleg tega, da je potrebno obvladati kamero in vse njene zmogljivosti, je pomemben del vsakega projekta osvetljevanje. Kdor pravi, da ne potrebuje osvetlitve, nima pojma o delu v tej stroki. Lučka na kameri zagotovo ni nobena osvetlitev. Govorimo o pravilni rabi vsakršnega svetlobnega vira. Tudi sončne svetlobe v primernem delu dneva, z uporabo odbojnikov, večjih panelov ali celo močnejših reflektorjev. V notranjih prostorih pa niti nimamo druge izbire kot dodatno osvetljevanje. Vsaka dodatna osvetlitev tudi ni dobra. Danes so zelo popularni LED paneli, vendar jih mnogi ne znajo pravilno uporabljati.

Montaža videa ni le prestavljanje kock

Rezanje in sestavljanje video izdelkov je na pogled res kot premikanje lego kock. A kaj, ko je treba te kocke izbrati izmed mnogo ponavljanj in večje količine materiala, jih narezati na sličice natančno in pravilno razvrstiti na traku. Izbira pravega materiala lahko vzame nekaj ur dela, včasih tudi dan ali več. Sestavljanje in prilagajanje vizualnega materiala vzame še precej več dodatnega časa. Prav tako delo z zanimivimi prelivi, efekti in osnovnimi teksti čez video. Tu je še iskanje primerne skladbe, preurejanje in usklajevanje posnetkov na skladbo itd. Včasih je celo potrebno najti izvajalca, ki na video zmontira kvalitetno skladbo.

Oprema se ne odsluži sama

Največje nerazumevanje je pri uporabi opreme. Zelo pogosto naletimo na samoumevno prepričanje, da nas, če (že) imamo kamero, snemanje ne stane nič. Ker danes pa res lahko vsakdo prdne iz žepa 5, 10, 15 jurjov evrov in si kupi kamero zato, da lahko brezplačno dela za druge. To nerazumevanje bi še razumeli pri ljudeh, ki niso podjetniki in nimajo opravka z amortizacijo, stroški in naložbami. Ne pa v poslovnih vodah. Video oprema se danes izredno hitro menjava. Danes ne moreš več delati s 5 ali več let staro video kamero, ker se po kvaliteti in izgledu posnetkov ne more primerjati z novejšimi. Zato je potrebno kamero čimprej amortizirati, saj nikoli ne vemo kdaj jo povozi čas, fršlok ali se pokvari. Pooleg kamere so strošek tudi leče, spominske kartice/diski, razni filtri, pomožni monitorji, stojala, stativi, pomožne ročke, baterije, odbojniki, držala, audio snemalnik, mikrofoni, torbe, kovčki, kabli, luči, žarnice, stabilizator, slider in še mnoga druga tehnika v asortimanu. Skozi mnoga leta se nabere veliko raznolike opreme, ki se jo morda celo ne zaračunava, a jo je potrebno imeti na snemanjih (ducktape!! 😀 ). Bistvene elemente pa se zagotovo zaračuna: kamere, leče, stative, luči, obdbojnike, snemalnik, stabilizator, slider, itd.

Režija igralcev ni samoumevna

Vsak izdelek z nastopajočimi zahteva režijo. Kako in na kakšen način se nastopajoči premika, kako mora govoriti in na kakšen način izražati čustva. To je le nekaj faktorjev, ki jih mora režiser opazovati pri snemanju. Že napačen prijem, pomežik ali nerazločen govor lahko skazi končni izdelek. Razložiti pomembnost dobre režije ni tako preprosto. Osebno mi je večina slovenskih filmov slabo režiranih. Po eni strani so krivi dramski igralci, ki se preveč pačijo pred kamerami (krivda dramskega študija). Po drugi strani pa je kriv tudi režiser, ker to dovoljuje s svojimi slabimi izkušnjami. Pogosto so TV oglasi bolje režirani kot filmi, saj so režiserji sposobnejši in igralci neobremenjeni z “naučenim” pačenjem. Morda malo manj znano, vendar režija ni pomembna le pri igralcih. Pogosto se režira kar v montažnem delu s pravilnimi zaporedji scen, s čimer se ustvari atmosfero v zgodbi in emocije.

Lepi prehodi med kadri niso posrečena naključja

Nič v produkciji ne bi smelo biti presenečenje. Razen dežja 🙂 . Predhodno izbrane lokacije snemanja, pravilno izbrani elementi scene, prilagojena osvetlitev, izkušeni nastopajoči in vnaprej določen scenarij so recept za jasno določen potek zgodbe in s tem povezani prehodi med kadri. Vsekakor je tudi odlična režija pomemben del tekočih prehodov.

Privlačna globinska ostrina ni le stvar dragih leč

Seveda drži, da brez kvalitetnih leč ne gre doseči plitve globinske ostrine. Vendar ima pri tem velik vpliv tudi velikost senzorja, lokacija in dobra osvetlitev. Lahko se strinjamo, da je s telefonom praktično nemogoče dobiti privlačno globinsko ostrino. Telefoni imajo izredno majhen senzor in leče vprašljive kvalitete. Precejšnje razlike so že med profesionalno opremo konkurenčnih proizvajalcev.

Kvaliteten video izdelek je redko posnet v enem dnevu

Če ne gre ravno za reportažno snemanje, se video produkcijski proces lahko zavleče v več dni. Vsakršni oglasi (predvsem večjih tujih podjetij), ki vas pritegnejo, zagotovo niso bili posneti le v enem dnevu. Četudi je šlo le za kader ali dva, so za pripravo le-teh potrebovali kar nekaj časa predpriprav. Ker pa je vsak projekt zgodba zase, je nemogoče posploševati celoten proces. Kakšni projekti trajajo več mesecev ali celo leto, preden se jih zaključi. Samo za občutek: predstavitveni video Qi Lab Institute / Wudang Pai Kung Fu je bil posnet v štirih delovnih dnevih v obdobju nekaj mesecev.

Za delo v video produkciji redko potrebujemo samo kamero

Pogosto se enači video produkcije s televizijskimi snemalci. Kot bi primerjali jabolka in hruške, ki morda resda rastejo na drevesih, vendar je to edina skupna beseda. V video produkciji je še najmanj pomemben del izbira kamere in snemalca. Glede na to, da se lahko dela s DSLR fotoaparati čudeže, je to le še dodaten dokaz. V največji meri je pomembna lokacija, scenografija, osvetlitev, režija in dinamika. Da pa iz dane lokacije dobimo najboljše, se pogosto uporablja čuda dodatne opreme. Že postavljanje luči je svojevrstna umetnost. Da ne omenjamo scenografije, kostumografije, ličenja, dobre režije in dinamičnih premikov s kamero.

Vedno se najdejo nepredvidljivi stroški

Prekletstvo video produkcijske stroke je čim natančnje zadeti strošek projekta. Ne gre le za stroškovnik opreme in kadra na setu, ki se bo potreboval, ampak tudi čas v pred-produkcijskem in post-produkcijskem delu. Še v produkcijskem delu je skoraj nemogoče predvideti manjkajoče elemente, zamudni čas za postavljanje scenografije in ponavljanja, kjer je po možnosti potrebno sceno pospraviti/pripraviti na začetno pozicijo. Si predstavljate, koliko časa je potrebnega, da se igralec posuši, preobleče v enaka oblačila in dobi identičen make-up, če mora denimo skočiti v vodo? Kaj šele, če ta tekočina nepričakovano zalije kamero/luč/štromarijo. Dokaz, da se s 5-sekundnim posnetkom lahko ukvarjaš dve uri ali pa cel dan.

Delo video produkcije je kreativni proces, ki v večini primerov ne more imeti povsem fiksno določenih elementov, saj se lahko pri samem snemanju veliko stvari spremeni zavoljo boljšega posnetka. Če bi lahko produkcija naredila stroškovnik šele po koncu projekta, bi bilo to idealno za produkcijo in precej manj za naročnika. Tako pa se mora video produkcija, pri vnaprej določenem stroškovniku in omejenem budgetu sprijazniti, da za najboljši kader pač ni denarja. Velike razlike so celo v kadrih, kjer se recimo potrebuje adrenalinske frike, medtem ko moraš za studijska snemanja imeti več potrpežljivosti. Za primer: za nas osebno ni denarja, da bi šli snemat dokumentarno oddajo Planet Earth II 😉  So pa očitno za tak (nevaren) projekt vseeno našli prave ljudi, ki so svoje delo več kot odlično opravili.