Kot študent sem opravljal kar nekaj različnih del. Nekaj od njih jih ni zahtevalo posebnega znanja ali lastne opreme. Plačilo je bilo vedno temu tudi primerno: od 3.8 € do 4 € na uro. Gre za najbolj splošno uporabljeno urno postavko študentov in tudi zaposlenih v podjetjih v minimalnem plačilnem razredu. Minimalec za minimalno potrebno znanje in nič odgovornosti. Pa je temu res tako?
Video produkcija je ena od industrij, ki zahteva veliko znanja, odgovornosti in drage opreme za izvajanje storitev. Zato produkcije svoje ponudbe sestavljajo/mo na podlagi predvidenih opravljenih del, uporabljene opreme, človeških virov in drugih malenkosti. Vsaka oseba ima svojo vrednost glede na izkušnje in znanje iz svojega področja. Če za izvedbo uporablja svojo opremo, je tudi to potrebno upoštevati med stroški. Vsi ti stroški se običajno računajo na en snemalni dan, kar je pogosto do 10 ur (ali redko 12 ur)/dan. Če se snemalne ure prekorači, imajo le redke produkcije rezervo za nadure. Izkoriščevalske produkcije nadur seveda ne plačajo, nisem pa še slišal, da bi kdo odšel sredi snemanja.
Zelo me zabavajo misli na mojo preteklost, ko so od mene pričakovali, da delam na urno postavko razna video snemanja in (bognedaj) celostno video produkcijo. Enostavno nisem znal ovrednotit dela z urno postavko. Zato so me prisilili delati za minimalca z vso lastno opremo in znanjem, ki sem ga takrat imel. Več kot 4-5 €/h podjetja niso dala “študentom”. Hkrati sem moral nositi vso odgovornost v primerih, če karkoli ni bilo v redu. Zabavna leta video snemanja, ko se ti vse skupaj krepko zagabi. Druge izbire pač nimaš, če hočeš kakorkoli pokriti dolgove za kupljeno opremo.
Kako izračunati video produkcijske storitve na urno postavko?
Pravzaprav je čisto preprosto. Urne postavke vsake osebe, prisotne na setu, se začnejo pri dvomestnem številu in nadaljujejo proti tri-mestnim. Če ena oseba opravlja več funkcij, se številke kar množijo. S tem, da tukaj še nismo dodali niti stroška opreme. Potemtakem bi se nekatere številke začele šele pri tri-mestnih. Vsaka produkcija bi seveda imela svoje kalkulacije tega honorarja.
Pri izračunu video produkcijske storitve na urno postavko je le potrebno upoštevati vso uporabljeno opremo in honorar za dela, ki se jih namerava opravljati. Če bo to snemanje, režiranje oseb, zajem zvoka, osvetljevanje scene, postavljanje scene in po možnosti še skrb za kostumografijo, upoštevamo vsako strokovno delo posebej. Edina prednost v tem je, da produkcija račun za opravljene ure izda po koncu projekta. S tem se ne zaveže na snemalni dan do določenega števila ur, ampak na efektivne ure dela na projektu. Zato verjamem, da se nikomur ne bo prav nič mudilo posneti vse v čim krajšem času. A bi se naročnik hitro premislil o svoji ideji glede postavitve urne postavke.
Vsak video-produkcijski projekt je drugačen. Med seboj se projekti razlikujejo glede na potrebna vložena strokovna znanja, raznoliko ter kvalitetno opremo, vsak pa zahteva tudi različen čas za izvedbo. Video produkcijske storitve na urno postavko zato ne obstajajo. Lažje je postaviti ceno glede na predvidene ljudi, vpletene v produkcijo, vse kar se bo potrebovalo od opreme in rekvizitov ter število snemalnih dni. Edino pri post-produkcijskem delu se računa v urnih postavkah, saj je lažje razvidno koliko časa bo potrebnega za obdelavo projekta. Vendar so, odkrito rečeno, vse številke in predvideni stroški le približek tega, kar video produkcija dejansko opravi. Na koncu je (bilo) vedno več dela od predvidenega, saj se pogosto naleti na nepredvidene težave, časa za rešitve pa je zelo malo. Le redko je možno posneti več kot 3 lokacije v enem snemalnem dnevu. Pri bolj zahtevnih projektih še eno lokacijo lahko obdeluješ cel dan ali več.
V kolikor vas zanima več o video produkciji in zakaj to delo ni tako preprosto, kot se sliši na prvo žogo, preberite našo e-knjigo: 10 REŠITEV NAJPOGOSTEJŠIH NAPAK V VIDEO PRODUKCIJI.