Na začetku svoje poti video snemanja se vsakdo sooča z mnogimi težavami, ki jih predstavlja raznolika tehnika. Ena od teh je prilagajanje globinske ostrine, ki je posledica določenih elementov opreme, hkrati pa tudi tehnika, ki se jo pogosto uporablja za doseganje vizualnih učinkov v video produkciji in fotografiji.
Pomen globinske ostrine bo vsak poskušal razložiti drugače. Po šolsko bi morali razlagati o goriščnici in drugih lastnostih. Kasneje v praksi se teh izrazov ne boste več spomnili, ampak vam bo bolj v spominu ostala praksa. Zato vam tudi mi vse razlagamo iz praktičnega vidika. Šola in šolsko znanje je za doseganje ocen, praktično znanje pa za služenje kruha. Globinska ostrina v video produkciji je pomembna za dosego določenih efektov.
Osebno nam je globinska ostrina zelo pomembna pri ločevanju objektov od preostalih elementov na lokaciji. S plitvo globinsko ostrino lahko zakrijemo/skrijemo vse neželene stvari pred ali za ostrenim objektom. Z ne-ostrino pa usmerimo gledalčev pogled le na tisto, kar želimo. Več ali manj vse leče omogočajo prilagajanje globinske ostrine. Edino s telefoni je to nepraktično (imajo majhen senzor in fiksno lečo s fiksno zaslonko, zato je skoraj nemogoče prilagajanje globinske ostrine). Se pa leče med seboj zelo razlikujejo. Hkrati na globinsko ostrino vplivajo tudi karakteristike foto/video aparata.
Če hočemo doseči več ali manj ostrine na našem video posnetku, moramo upoštevati naslednje faktorje:
- Z večjimi senzorji (boljši DSLR aparati in kamere) dobimo na sliki več plitve ostrine. Kar ne pomeni, da slika ne bo ostra. V ostrini bodo le določeni objekti, vse ostalo pred in za točko ostrenja pa ne.
- Bolj kot je zaslonka odprta , manj ostrine bo na sliki. Z zapiranjem zaslonke bo na sliki vse več objektov ostrih (zelo odprta f/2.8, zelo zaprta f/32).
- S širokimi objektivi bo velika večina slike ostra. Razen, če snemamo objekt od zelo blizu – v tem primeru bo le-ta bolj oster od vsega v ozadju. Pojav ne-ostrine v ozadju je odvisen tudi od prej omenjenih faktorjev. Vendar se z različnimi koti objektivov pojavijo druge anomalije (beri spodaj).
- Teleskopski objektivi hitreje povzročijo izjemno ne-ostrino pred in za točko ostritve. Bolj kot bo objekt oddaljen, več ostrine bo tudi v ozadju in pred njim. Količina ostrina je ponovno odvisna od prvih dveh faktorjev. Vendar se z različnimi koti objektivov pojavijo druge anomalije (beri spodaj).
Z zapiranjem zaslonke bomo imeli manj svetlobe na senzorju, zato moramo poseči po eni od naslednjih tehnik za pravilno osvetlitev:
- Dodamo ali odvzamemo fizično svetlobo (luči, sonce).
- Dodamo ali odvzamemo ND filtre (stekla za omejevanje prepustnosti svetlobe).
- Povečamo ali znižamo ISO občutljivost (programsko zviševanje občutljivosti senzorja).
- Povečamo ali znižamo hitrost zaklopa (shutter speed).
Z zapiranjem zaslonke se lahko na sliki pojavijo pikice, ki so najverjetneje majhne smetke na senzorju. Če objektiv ni bil nikoli odstranjen, najverjetneje smetk na sliki ne bo. Z zapiranjem zaslonke in povečevanjem ISO občutljivosti pa lahko nastane tudi šum na sliki.
Z menjavanjem objektivov, za dosego čim večje ali manjše ostrine, bomo povzročili določeno anomalijo:
- S širokimi objektivi sicer izničimo ostrino pred in za ostrenim objektom, vendar z njimi nehote dobimo tudi več motečega ozadja in morebitno popačenje objekta.
- S teleskopskim objektivom dobimo precej ne-ostrine pred in za objektom, vendar vse pred in za njim deluje zelo stisnjeno. Lokacija je s tem manj prepoznavna.
A vse to še ne pomeni, da z manjšimi senzorji in čim bolj zaprtimi zaslonkami rešimo vse težave. Prilagajanje globinske ostrine je odvisno od želenega učinka pri snemanju določene scene. Mnogi imamo raje ostrino le tam, kjer je potrebna, vse ostalo je del neopazne scene. Če je ta scena v ozadju ostra, prevzema pozornost, česar seveda ne želimo (vsaj ne v večini primerov). Zato se v profesionalnih produkcijah pogosto uporablja kamere z večjimi senzorji in različne kvalitetne objektive z zelo odprto zaslonko. V zelo zelo redkih primerih bi v inventarju prav prišla tudi kamera z majhnim senzorjem.
Še več informacij o tehnikah, trikih in drugih zanimivostih iz video snemanja najdete v naši e-knjigi: 10 REŠITEV NAJPOGOSTEJŠIH NAPAK V VIDEO PRODUKCIJI, ki služi kot razširitev osnovnega pogleda na industrijo video produkcije.
One thought on “Prilagajanje globinske (ne)ostrine pri video snemanju”