Še nekaj let nazaj, ko sem začel s prvo malo kamero snemati novinarske prispevke, tiskovke in dogodke, niti pomislil nisem kako pomembno vlogo igrajo luči pri sporočilnosti.  Pomembno mi je bilo le, da je soba imela vsaj nekaj stropnih luči, nisem pa smel v kader ujeti kakšnega okna. Lahko si predstavljate, kakšna čehijada od videa je bilo to. Sicer sem s časom začel kupovat Bauhausove halogenske reflektorje,  ampak je bil problem prenosljivosti, segrevanje in čudna barva. Ne glede kako sem se trudil, slika pač ni zgledala najbolje.  Ker ni bilo financ, sem celo doma pacal svoje lučke. Malenkost je situacijo rešila edino majhna 160 LED luč, ki sem si jo iz Kitajske naročil mnogo kasneje. A še vedno to ni bilo to.

Zadnje leto pa svoj čas, finance in energijo vlagam v luči in lučkanje. Začel sem se ukvarjati s podstrešno greenscreen video produkcijo, kar sem pilil vsaj kak mesec in več na hobi projektih. Zdaj proti koncu leta pa se pospešeno ukvarjam tudi z lučkanjem scen za malce bolj pomembne projekte. Odkar pa delam s slowmotion kamero, je nabor luči spet zelo ozek zaradi utripajočih spiralnih in neonskih žarnic. Ker sem najprej vlagal v varčne spiralne žarnice, imam zdaj te le še za redke scene, kjer ne snemam z 200fpsji. Edine dovolj ugodne in primerne luči za slow motion so LED paneli. Sicer dražje od spiralnih žarnic, imajo pa to odlično funkcijo, da jim lahko reguliram jakost. In z nekaj kreativnosti lahko snemam tudi temačne scene;

Pred časom sem osvetljeval tudi sceno slikanja na platno. V tej situaciji sem imel ravno zadosti LED luči, da sem sceno zadovoljivo osvetlil. Posnetki so res super, komaj pa čakam da podobno sceno lahko vžgem tudi zunaj na prostem (spomladi).

Konec koncev se največ o osvetljevanju naučim iz prakse. Vaja, vaja, vaja.

Naj vam tekne,

LP
Juvan