ČlankiVideo

Koliko bi pa vi dali za video produkcijo?

V zadnjem pol-letu sem bil prisoten pri različnih projektih, od takih z malim budžetom in pri takih z malce večjim. Vsem je skupno to, da se mora dani budžet razdelit na proporcije, ki zahtevajo uspešno izvedbo projekta. Kar pomeni, da ne glede na omejen budget, posamezni deli pre-produkcije, produkcije in post-produkcije ne morejo kar manjkati. Je pa čisto odvisno, kak kader in če bo sploh kdo šel delat za nikakvo plačilo, najhitreje najebejo igralci. Tudi trgovka bi vas grše gledala, če bi morala delati skoraj brezplačno. V nasprotnem primeru za dobro plačilo marsikdo naredi tudi več, kot bi sicer. In čeprav naročniki najraje ne bi plačali niti centa za video, bi pa radi imeli končne produkte na najvišjem nivoju (še skor bolj kot Holivud), se ne zavedajo realnosti video produkcijske industrije. Da pa si malce lažje predstavljamo, kaj pomeni normalen budžet, na spletu lahko najdete en prispevek o video produkciji naslednjega oglasnega spota in koliko jih je koštal;

Če bi v Sloveniji izdelovali tak oglasni spot, naročniki zanj ne bi odšteli več k nekaj tisočakov. Ker enostavno ne razumejo, koliko je dela za takim projektom. Tisto tipično razmišljanje, da postavitev kamere in lučk pa res ni jako težko… Celo avtorji prispevka so podali rezultate ankete, da je kar nekaj ljudi izjavilo, da več kot tisočaka dolarjev ni koštala celotna produkcija. Bizarno!

Vendar so avtorji razkrili svoj budget in kako je bil porazdeljen. Do dolarja natančno. Za projekt je bil vložek 17.500 $, v naše evre prevedeno okroglih 13 tisoč. Si predstavljate to? Več kot desettisočaka evrov za to minutko šminkastih kadrov, ki jih posname vsak pamž z DSLRjem in računalnikom iz Hoferja. Če verjamete v mavričaste ponije.

Tukaj je njihova cenitev vseh stroškov pred-produkcije, produkcije in post-producije, vedoč da so 2 dni pripravljali sceno, 1 dan snemali in še 1 dan pospravljali (in to po zahvali, da je pred-produkcijski čas trajal mesec dni):

graf_aj

Preproduction:
creation of the script, meetings with the clients – 685 USD
Production:
direction – 1850 USD – together with the preparations, coordination of the work and the presence during the whole process
assistant of direction – 420 USD
production – 630 USD
assistant of production – 530 USD
cameraman – 420 USD – together with the consultations during the preproduction
assistant of cameraman – 315 USD
lighting electrician – 315 USD
grip – 210 USD
actors – 3x 420 USD (=1260 USD)
the extras – 260 USD
rent of the technical equipment – 2470 USD
trained dog – 260 USD
catering – 370 USD
transportation – 950 USD
set design – 2630 USD
set designer – 740 USD
installation of the decoration – 840 USD
rent of the studio – 840 USD
Postproduction:
editing – 525 USD
sound – 260 USD
music – 315 USD
special effects (VFX) – 840 USD
color corrections – 160 USD

Zdaj si pa predstavljajte slovenski budžet za isti projekt? Pri nas (v povprečju) ne bi dali več k tri tisočake, kar je štirikrat manj od realnega budžeta. Sem prepričan, da povsod med naročniki velja mišljenje, da je izdelava kakršnega koli videa poceni. Žalostno je tudi to, da je podobno mišljenje med samo stroko, ki prodaja ceneno produkcijo. Poceni prideš skozi, če pojma nimaš o produkciji, to je res. Temu so podobni tudi končni izdelki (še ena zgodba zase, kjer do mene prihajajo z idejami, ki jih hočejo češko posneti). Brez smisla in zgodbe, brez stila, slabo zrežirano, negledljivi igralci, tehnični dizaster, nepravilno osvetljeno, češki efekti, ukradeni templejti, ukradena muska… dobeseden nateg.

A če se vrnemo na temo stroškov;  če čisto vse stroške zdelimo s 4 (štiri), koliko denarja komu potem pripada? Ob predpostavki, da nekateri delajo na projektu en mesec, drugi štiri dni. Vsak od njih pa pač mora skozi mesec opraviti tolikšno količino še drugega dela, da si pokrijejo stroške preživetja.

Čisto banalen izračun kamermana, ki bi od treh dneh na projektu dobil 78€, homeless_signs_with_640_29koliko takih projektov mora mesečno izvesti, da si pokrije vsaj minimalno plačo? 78 € x 10 = ~780€. A problem pri temu izračunu je, da bi moral delat vseh 30dni. Torej vse vikende in praznike. Kako je to mogoče? Kako naj se sploh spočije? Naj si nardi časovni stroj in skače nazaj in hkrati dela na več projektih? Se klonira? Nevem, prosim naj mi kdo pojasni.  A  žalostna resnica je, da na trgu niti ni toliko dela, da bi lahko pokril vseh delovnih 30dni v mesecu. Zaradi precejšne konkurence je lahko vesel, če padeta dva ali tri (večja) projekta mesečno. Potemtakem se bolj splača biti natakar.

Drug problem pri projektu so fizični stroški, ki jih ni mogoče zmanjšati. Tako kot kruha, ki je vreden 3 €, ne bomo dobili za 0.90€. Potemtakem niti delitev s štiri ne funkcionira. Vsi honorarji prisotnih se na koncu zmanjšajo tudi do 8x. Je to že človeško?

Ker pa vem, da se tega nihče od boljših produkcij ne bi šel, potem nizkocenovne (one-man-band) produkcije naročnikom nakracajo temu podobne izdelke. Kolikor plačaš, toliko dobiš.

Naj vam tekne,

LP
Juvan

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja