Kot video produkcija se že nekaj časa sprašujemo, ali ima virtualna resničnost kakšno dolgoročno priložnost, ki bi ji morali slediti tudi sami. Glede tega smo optimistični. saj ima tehnologija res ogromno priložnosti, ki bi bile všeč tudi nam. Ampak, kaj to pomeni z video produkcijskega vidika? Ali bi morali tudi sami slediti tehnologiji in ustvarjati vsebine za virtualno resničnost?
Kolikor uspemo slediti tehnologiji, obstaja več vrst virtualne resničnosti. Na nekatere lahko uporabnik vpliva, na druge spet ne. Nam najbolj priljubljena bi bila fikcijska, ker se lahko kot igralec res življensko vključiš v fikcijsko zgodbo ali akcijsko dogajanje. In bolj kot bo napredovala 3D tehnologija, vse bolj realno bo izgledal svet virtualne resničnosti.
Filmska virtualna resničnost
Že precej časa je mogoče svet okoli nas posneti na način, da ga lahko prosto spremljamo s pomočjo virtualnih očal. To pomeni, da gledamo običajen video, kjer imamo pogled v vsakem trenutku okoli sebe (360 stopinjski pogled). Tehnično je to izredno težko doseči. Vsaj, če želimo kvaliteten video izdelek. GoPro in podobne kamere to sicer omogočajo s pomočje nekaj dodatne tehnike, vendar kvaliteta video posnetkov ni ravno prepričljiva. Sicer lahko združimo več boljših kamer, vendar ob tem naletimo na težavo glede mobilnosti kamere, kvalitetne scenografije, osvetlitve in režije. Običajno so video izdelki izpostavljeni še montaži za kvalitetnejšo izkušnjo in pri virtualnem okolju bi v tem primeru nastal problem. Če že iščemo osnovno izkušnjo virtualne resničnosti je zagotovo zanimiva izkušnja preizkusiti vlakce smrti, potapljanje v globine vode, sprehod med divjimi živalmi ali spremljanje poljubne formule na dirki v živo. Drugo vprašanje je smiselnost snemanja slednjih v tržne namene. Ta tehnika se celo uporablja za zdravljenje pri psihoterapijah in podobnih področjih. Še najboljša tržna niša filmske virtualne resničnosti bo/je v pornografski industriji.
Fikcijska virtualna resničnost
Včasih smo prebrali knjigo z dobro zgodbo, kjer smo se prepustili domišljiji napisanega. Danes bo/je to mogoče doživeti skoraj na lastni koži. Obstaja že precej tehnologij, kjer se lahko s pomočjo očal in dodatnih aparatur dobesedno odpeljemo v drug svet. Ne le to, sem spadajo tudi razni vojaški treningi/simulatorji, rekonstrukcije okolja, orodja za modeliranje/oblikovanje, itd… Ampak kot vsaka stvar, bo potrebno še nekaj časa, preden bo tehnologija in vsebina (cenovno) dosegljiva širši populaciji. Za zdaj je vse še bolj v povojih.
Virtualna resničnost v realnosti
Še eno področje, kjer prav tako vidimo izredno zanimivo prihodnost, je uporaba subtilnih virtualnih očal (najraje kar na obstoječih korekcijskih/sončnih), kjer bomo v realnem času spremljali virtualne elemente. Komunicirali z virtualnimi osebami, imeli določene informacije takoj na voljo in celo vplivali na interakcijo virtualnih elementov v okolju. To bo za ”igračarsko” industrijo popolnoma nov svet “družabnih” iger. Podobno kot je bil Pokemon Go. Tukaj je še toliko potencialnih področij, ki bi jih tovrstna virtualna resničnost lahko pokrila. Večja preglednost med vožnjo avtomobila, boljša informiranost ob obisku novih krajev, ogled rekonstrukcije arheološkega okolja v realnem okolju…itd.
Kolikor smo imeli priložnost testirati osnovna očala za virtualno resničnost za pametne mobilnike, nismo bili ravno navdušeni nad kvaliteto zaslona telefona. Zagotovo pa virtualna očala, ki stanejo več sto evrov nudijo mnogo kvalitetnejšo izkušnjo. Tehnologija se seveda še razvija in res se veselimo prihodnjih generacij očal. Hkrati bomo veseli, če bo tudi za video produkcije bolj priročna in kvalitetnejša tehnologija za ustvarjanje takih vsebin. RICOH THETA je recimo primer potrošniške kamere v pravi smeri.