Po prebranem prispevku na temo “kako razjeziti oblikovalca?” sem dobil inspiracijo, da moram k temu vrčku dodati tudi iz svojega področja… recimo iz področja video snemanja povsem “preproste” konference oz. predavanja. Treba je vedeti, da se snemalci običajno prilagodimo situaciji vsakega prostora in vzamemo s seboj le toliko krame, kot predvidimo iz naročila naročnika. Ker ni nobenemu veselje vsakokorat nalagat cel kombi neuporabljene robe.

Situacija #1: Si v vročici snemanja predavanja xy osebe, ko se naenkrat nekdo spomni ugasniti luči v prostoru, da bi se že tako v redu vidno power point projekcijo vžgalo v glave občinstva. Ker se sprva zanašaš na odlično sobno razsvetljavo, seveda na kameri nimaš nastavljene posebne luči se ti pred očmi (dobesedno) naredi tema. V tem primeru se lahko čez dvorano zadereš; “pička ti materna, odpri te luči!”, ali pa pustiš kamero in upaš, da ko se osebno sprehodiš na drug konec dvorane oseba na katedru ni že v indiji kolomandiji. Kako  potem naročniku razlagat to temo pred očmi, ne sprašujte.

Situacija #2: Še dodatno zaškrtaš z zobmi, ko je za situacijo #1 pravzaprav kriv naročnik snemanja.

Situacija #3: Podobna situacija snemanja predavanja (z lastnim dodatnim reflektorjem), vendar ko te nič ne more presenetit,  naenkrat izgine zvok. Tukaj sta dve situaciji; a) mešalka očitno še deluje, saj dvoranski zvočniki še vedno delujejo b) vse je povsem crknilo, a se predavatelj začne na ves glas dreti, nihče pa mu ne bo razložil, da JAZ tega ne slišim v kameri. V obeh primerih si moram pomagat sam, saj še nisem doživel tehnika v akciji, ki je zadolžen za delovanje NJIHOVE opreme. Običajno je že doma, ali pa ga pač NI.

Situacija #4: Ko celoten potek snemanja predavanja poteka brezskrbno, se naenkrat predavatelj odloči, da bo med svojim govorom odtaval po katedru. Razloga za to sta dva: a) malo število poslušalcev in majhna predavalnica. b) ne zna stati na miru. V obeh primerih imam potem tišino v kameri, ker mi nihče ni vnaprej povedal, da predavatelji ne znajo mikrofona pred gobcem držat, da imam vsaj JAZ posnet njihov govor.

Situacija #5: Pokušina k situaciji #4 so predavatelji, ki jim pred začetkom predavanja naročiš, naj imajo vedno ročni mikrofon s seboj, če se bodo sprehajali po katedru. Končni rezultat tega je potem, da mahajo z obema rokama. Ne sprašujte, kakšen disko jaz plešem za kamero, ko lovim ekstremna nihanja glasnosti govora.

Situacija #6: Najboljša snemanja so tista, kjer prideš na lokacijo in ugotoviš, da ni nobene audio mešalke iz katere bi pridobival čist zvok predavatelja ali več teh hkrati (če je recimo okrogla miza). Ker se očitno pričakuje, da imamo snemalci s seboj celotno Hollywood ekipo. Ne manjka dosti, da bom potreboval še vizažistko v inventarju.

Situacija #7: Malenkost manj najboljša snemanja pa so tista, kjer prideš na lokacijo, se postaviš in ugotoviš, da imajo vukojebinsko audio mešalko na katero se ne moreš priklopit, tehnikarja pa še kar ni nikjer (ker ga nikoli ni – situacija #3 standard).

… anyway, kdor potem to dela za male pare je mazohist.