Odkar snemam z DSLRji, nikoli nisem dal veliko na ergonomičnost pri samem delu. Zato sem vedno izvajal nenavadne poze, ki so privedle do tega, da me je bolel vrat, hrbet ali noge. Zakaj? Ker zaslončki DSLRjev niso nastavljivi pod različnimi koti in zato mora operater za njim vedno (nekako) imeti glavo pred zaslončkom, da dobi najboljši rezultat. Nekaj časa sem to zagato (občasno) reševal preko 10″ galaxy tablice, ampak je zelo štorasta pri bolj resnih in tempiranih snemanjih. Zato sem začel razmišljat o elektronskem kukcu, ki bi ga povezal preko HDMIja in na magic arm, kar bi mu dalo možnost kakršne koli pozicije okoli DSLRja.

Hkrati pa me že dolgo rajca tudi follow focus, ki zelo olajša ostrenje med snemanjem. Ker me obroček objektivov vedno zjebe, v katero smer sploh moram vrteti, da ulovim premikajoči objekt, sem se odločil za follow focus, ki ima to preprosto rešeno z fokusiranjem naprej-nazaj. No ja, v praksi je vrtenje obročka in fokusiranje ravno v obratni smeri. Če vrtim naprej, gre fokus proti men. Tega se bom sicer lažje navadil kot levo-desno.

Za namestitev obeh zadev na DSLR pa potrebujem še eno ogrodje, ki bo to pridržalo in hkrati služilo tudi kot nekakšna “kletka” proti fizičnim poškodbam. Za nameček dodam še držalo s katerim lahko celotno opremo primem in prenesem brez dotikanja samih naprav v ogrodju. Čeprav sem se odločil za 15mm rig z ročko, mi je v praksi malce preveč robusten in konec koncev pretežak. Če vse skupaj vržem na slider, se kar upogne zaradi prevelike teže. Že sama Manfrotto glava zajavka pod tako težo.

A ker me je najbolj skrbelo, kako se bo elektronski kukec obnesel na terenu, lahko zdaj bolj mirne vesti pohvalim to malo čudo. Kukec je dovolj oster in svetel, da lahko na uč ocenim kje imam fokus in če je kader pravilno osvetljen. Po večih urah uporabe mi je bil hrbet in vrat res hvaležen, saj sem si ga res lahko nastavil po želji ne glede na samo pozicijo kamere. Kombinacija s follow focusom pa je ubijalska.

Zelo zadovoljen z nakupom!

LP
Juvan