Po več mesecih od uradnega izzida neuradnega hacka za Canon DSLRje, so se funkcije RAW snemanja videa znatno izboljšale. V RAWu sem snemal od samega začetka bolj sumljive kompozicije, kjer je bilo veliko preveč odvečne svetlobe, občasno pa tudi zaradi neverjetnih detailov, ki jih je sposoben zajet. A je prostorsko tako obremenjujoč, da je treba po 15min zajetega materiala spraznit 64GB CF kartico. Enostavno prepožrešno za kakršne koli bolj zahtevne projekte. 64GB kartica se mi zdi kot floppy disketa, ki je v trenutku polna. Za nakup večjih kartic je pa spet potreben budget, saj manj kot 1000x hitrosti niso primerne za snemanje v RAW načinu.

A odkrito povedano, čeprav za ceno RAW snemanja pokurim veliko prostora in še več post-produkcijskega časa (pretvarjanje v DNGje in nemogoče predvajanje v real-timu), je razlika proti standardnim H264 video kodirnikom (pre)očitna.

V obeh slikah je razlika le ta, da sem pri importu RAWa imel opcijo osnovnih popravkov, kako želim da posnetek zgleda pri nadaljnji obdelavi (kot pri RAW fotografijah). V postu sem dodal le denoiser, ker se zna v sencah še zmeraj pojaviti kakšen nezaželjen šum. Med tem ko prva slikca s standardnim video snemalnikom nima šans nobene post-produkcijske obdelave, ker je že osnoven video izgubil ogromno podatkov. Sence podtemnjene, modrega neba sploh ni več. Niti denoiser na MAX ga ne reši.

A cena za spodnji footage je znana… ogromni prostorski problemi in veliko bolj zamudna post-produkcija.

Naj vam tekne,
LP
Juvan