V vseh teh letih dela v video produkciji sem naletel na mnoge tegobe, s katerimi bi se lahko marsikdo poistovetil. Ker je delo izredno raznoliko, se najdejo zanimive prigode na različnih področjih.

Video produkcija ni industrija, kjer poteka vse po isti liniji z istimi razpoložljivimi sredstvi in nastane enak izdelek prejšnjemu. Če bi bilo tako, bi nam bil olajšan marsikateri proces. Dokler se pričakovanja, zahteve trga in tehnologija spreminjajo, mora temu toku slediti video produkcija s svojo unikatnostjo. To pa pomeni konstantno napredovanje, vlaganje v tehnologijo in znanje. Zato se danes naročniki ne odločajo več za stil video produkcije izpred 20-ih let. Povsem logično. Ni pa znano, da se kljub napredku dogajajo povsem tipične vsakdanje tegobe, ki jih lahko ali pa tudi ne moremo predvideti v naprej. Dostikrat se za kakšne nastale tegobe smejemo sami sebi v smislu. kako je to lahko mogoče. Smeh je vsekakor pol zdravja 🙂

Nastavitve v kameri “izginejo” ravno, ko jih potrebujemo

Čeprav snemalci že tisočkrat uporabimo isto kamero, se še vedno dogajajo ”izginotja” kakšnih specifičnih nastavitev. Ali pa je programski vmesnik kamere tako butasto narejen, da se izgubiš ne glede na število ur uporabe. Sploh, če moraš spremeniti format končne video datoteke ali število sličic na sekundo, ki jih kamera mora posneti. Pri naši kameri je to tema za magistrsko nalogo. Že obliko kamere je zasnoval nekdo, ki te naprave ni nikoli držal v rokah.

Nikoli ni dovolj akumulatorjev

Ker so kamere odvisne od akumulatorjev, je teh običajno na voljo cel kup. Vendar ni rečeno, da bodo baterije večno v najboljšem stanju ali napolnjene. Pri veliko aktivnih projektih se hitro pozabi napolniti prazne baterije ali se te ne napolnijo v celoti. Zato jih nikoli ni dovolj, ne glede na njihovo število.  Razen, če gre za statično snemanje konference. Takrat je najbolj varno uporabiti napajanje direktno iz vtičnice in akumulatorja hkrati. Če en odpove, prevzame vlogo drugi.

Izginotje kablov

Električni kabli, video kabli, razni podaljški in pretvorniki so izredno nepogrešljiv kos tehnike, ki pogosto kar izhlapijo. Se zgodi, da se kosi tehnike založijo kam drugam, lahko se tudi pozabijo na snemalnih setih ali pa so zloženi tako, da postanejo nevidni. In potem iščeš kot zmešan, čas pa teče.

Nikoli ni dovolj luči

Med snemalci drži rek: “Manj je več.” Pri osvetlitvi ni vedno najbolj pomembno, da je na setu postavljenih čimveč luči, ampak da so te primerno in pravilno razporejene. In ravno pri tem razporejanju pogosto zmanjkajo kakšne dodatne luči. Že sam bel stiropor včasih doda ravno dovolj svetlobe, da oseba zgleda odlično, namesto povprečno.

Vedno se nekdo spotakne čez kable

Duct Tape je reden ter obvezen pripomoček pri video snemanju. Tega traku gre na kilometre. In čeprav vedno polepimo vse kable ob tla, se bo našel nekdo s sposobnostmi, da odtrga kabel z vtičnico vred. Dokler se ti to ne zgodi ravno med snemanjem konference, je še vse rešljivo.

Za pripravo se vedno porabi 10x več časa kot je načrtovano

Za vsak kader je v večini primerov potrebno pripraviti sceno. Od čiščenja nepotrebnih elementov, prestavljanja le-teh, zastiranja neželene svetlobe, osvetljevanja,… itd. Eno je predvideti, drugo pa je realnost zgubljanja časa z malenkostmi, ki ločijo odličen posnetek od dobrega.

Vtičnice so vedno na napačnih mestih

Če projekt ni v celoti zasnovan zunaj, se bodo skoraj stoprocentno uporabljale luči in polnilci znotraj. Ker pa so vtičnice zmeraj na čudnih krajih, je potrebno biti opremljen s kupom podaljškov in razdelilcev. Vendar še vedno obstaja nevarnost, da se nekdo spotakne čez njih, tako kot je prikazano v zgornji sliki.

Cena storitve je VEDNO PREVISOKA

Največja ironija dela v video produkciji je, da ne glede na ceno, ki jo preračunaš za projekt, bo ta vedno previsoka. Prepogosto se celo dogaja, da četudi ponudiš najnižjo možno ceno (greš delat skoraj brezplačno), bo ponudba še vedno predraga. Toliko o vrednotenju dela drugih.

Leča je umazana ob neprimernem času

Leče za kamere so kot korekcijska očala. Če so prašna in polna madežev, se to pozna tudi na končni (gledani) sliki. Ne glede na to, kako skrbno ravnaš s tem dragocenim steklom, bo na naslednjih snemanjih vedno ”usrano”. Razloga za to ne pozna nihče 😀

Boleče noge po daljšem stanju

Ljudje nismo narejeni, da bi stali na enem mestu v nedogled. Boleče noge so najbolj pogost pojav pri konferenčnih snemanjih. Ja, za barske stolčke vemo tudi mi, vendar še nismo našli tako praktično zložljivih, da bi zasedli manj prostora kot vsa ostala produkcijska oprema.

Večen strah, da bo na kartici premalo prostora 

Čas kar beži, ko snemaš kakršen koli projekt. Enako velja za prostor na karticah – razpoložljiv prostor kar beži. Pomnilniške kartice so sicer v vseh velikostih, imajo pa zato tudi svojo ceno. V praksi je več manjših kartic ugodneje za buđet, kot ena ogromna. Za katere se torej odločiti? Ob tem gre omeniti, da je lažje prebaviti izgubo ene manjše kartice, kot ene večje. Sčasoma se pojavi tudi fobija – strah pred izgubo podatkov. Zato imamo vsaj dve kopiji vsakega projekta.

Običajno manjka še kakšen par rok

Na sceni ni nikoli dovolj rok. Potrebno je spraviti opremo iz vozila, jo sestaviti, zvezati kablovje, zavarovati sceno, urediti sceno, nastaviti luči, umakniti nepotrebne elemente in še polno drugih ročnih spretnosti. Ne spomnim se, da bi kadarkoli na snemanjih kdo pretirano počival. Vedno se nekaj dogaja. Če ne drugega je potrebno kaj preprijeti, prestaviti, igrati človeško navidezno drevo ali stojalo za luč. Kakšen pa je vmes še lačen in žejen 🙂

Vreme je kot loterija

Če vplačaš listek, ga skoraj ziher ne boš zadel. Pogosto je tako tudi pri vremenu, ko je načrtovano snemanje na prostem. Ne sme deževati, snežiti ali pretirano pihati. Razen, če se čaka na take razmere za kakšen določen kader. Ni prijetno, če ti namoči opremo ali odpihne odbojnike.

 

Na video snemalnih setih prihaja še do mnogih drugih (ne)predvidljivih situacij. Če se še kakšne spomnimo, jo bomo seveda dodali 🙂