Da stacionarni računalniki pokurijo kar precej štroma, sem vedel že kar nekaj let. Šele ko sem svoj delovni prostor priključil na UPS baterijo, ki mi odčitava tudi porabo pa sem se zavedal tudi iz finančnega vidika. Dnevno mi računalnik skuri več elektrike kot bojler. In ker z računalnikom ne ogrevam ravno vode sem moral nekaj narediti glede porabe.

Koliko elektrike porabijo računalniki?

Vsak računalnik je drugačen. Prenosniki so praviloma zelo varčni. Ker se napajajo iz akumulatorja, imajo omejeno kapaciteto in zato so že v bistvu narejeni za varčnejši način. Poceni pisarniški računalniki tudi načeloma ne bi smeli imeti velike porabe. Običajno nimajo niti samostojne grafične kartice, procesorji so nezahtevni in monitorji so preprosti. Že napajalniki takih računalnikov so običajno tam 400W maksimalne moči. Torej je ~100W porabe takega računalnika precej standard. Potem pa so tu domači igračarski in delovni računalniki. Ker se je z leti razlika med temi izničila, imajo oboji veliko skupnega. Oboji uporabljajo boljše (požrešnejše) procesorje, oboji rabijo samostojno dobre grafične kartice, oboji imajo kar nekaj kapacitete za podatke (ej, tudi igre dandanes zasedajo ogromno prostora), oboji imajo ob sebi večje (ali več njih) monitorje, dober zvočniški sistem in še nekaj atmosferske razsvetljave. In to vse skupaj ŽRE elektrike. Že v prostem teku cca ~270W. Če igraš ali aktivno delaš pa skoči tudi na ~500W. Če bi to počel konstantno 10ur dnevno, je to 5kWh na dan! In če je 1kWh na položnici ~0.10€, je to dnevni strošek 0.50€. Le od računalnika. Kje je še bojler, hladilnik, štedilnik, pečica, razsvetljava, pralni stroj, likalnik, sesalec in polnilci.

Tehnološki minimalizem

Da sem začel več časa posvečati takozvanemu “minimalizmu” je bila ravno pika na i z računalnikom. Dnevno za njim presedim okoli 16 ur (preveč, vem). Večina časa so lažja dela (pisanje, raziskovanje, kak photoshop, maili,…etc), srfanje po spletu, poslušanje glasbe in gledanje Youtuba in nekaj malega tudi gejmanje. In za vse to mi računalnik dnevno povprečno skuri okoli 3.5kWh (kar vključuje tudi zvočniški sistem, NAS serverček, ethernet stikalo in modem). Pri težjih operacijah, recimo obdelavi videa se dnevno nabere čez 4kWh. Lahko na okroglo rečem, da pri lahkih operacijah računalnik dela pri 5% svoje zmogljivosti 80% dneva. Ampak tudi če ne dela veliko, troši še vedno precej elektrike. Zato sem se odločil zminimalizirat električno porabo okoli delovnega okolja.

Sekundarni računalnik

Nekaj let nazaj sem za potrebe pošiljanja datotek preko spleta v nočnem času (ker je delovna kišta preglasna) kupil mini računalnik (Gigabyte Brix) v velikosti škatle šesterčka jajc. 4-jedrni Intel Celeron procesor, 8GB pomnilnika in 128GB prostora. Gor deluje tudi okrnjen Window 10 in dovolj dober za lahke operacije. Lahko bi poskusil tudi s kakšnim od starih prenosnikov, ki mi ležijo v inventarju. Ampak če že imam mini računalnik, ga bom tudi izkoristil. Ta mini računalnik sem zvezal z enim od obstoječih delovnih monitorjev, naložil nanj vse manj zahtevne programčke, ki jih največ uporabljam in zmeril porabo v tej nastavitvi. Ugotovil sem, da v zminimaliziranem delovnem okolju zdaj skurim skoraj 4x manj štroma. In če potrebujem delovni PC, imam vse datoteke dostopne preko NAS serverčka (spet majhen porabnik – Synology, priporočam) na mreži. Ko opravim s težjim delom (ali igranjem), ga zaprem in prižgem nazaj sekundarnega. Menjava med sistemoma je povsem neboleča in preprosta. Šel sem celo tako daleč, da sem si kupil posebno stikalo (znano kot “kvm usb switch”) za tipkovnico in miško. Stikalo omogoča preklop iste periferije med dvema računalnikoma s klikom na gumb. Od začetka pa sem moral uporabljati dvojno periferijo za vsak računalnik.

Slaba stran minimalizma

Seveda ni vse povsem tako pozitivno, kot zgleda na prvi pogled. Za nekaj stvari sem moral narediti kompromis. Prvi večji je odklop zvočniškega sistema in uporaba internih zvočnikov v monitorju. Zvočniški sistem preklopim le ko gledam kakšen film ali poslušam glasbo med telovadbo. Kvaliteta zvoka iz monitorja je sicer za YT videje in podcaste OK, za karkoli drugega so sranje. Druga moteča stvar je razvada na obilje računalniške moči, odzivnost in priročnost. Vseeno škatlica ni ravno sposobna, zato moram občasno delati s strpnostjo (včasih tudi YT video štrikne). V bistvu se moram striktno držati načela, da ko želim obdelovat videje, jih aktivno obdelujem nekaj ur in potem preklopim. Enako velja za igranje iger. Če sem delal prej malo to, malo ono, zdaj to ne morem več početi. No, bi lahko, vendar je stalno vklapljanje in izklapljanje računalnika tudi škodljivo za elektroniko. In zadnja stvar; Nekaj časa sem moral uporabljati dve tipkovnici in dve miški. Precej nerodno. Še zadnje pa je, da za daljše renderiranje posnetkov raje pustim delovni računalnik delati ponoči, ko je elektrika tudi cenejša. Slaba stran je petje ventilatorjev (hvala bogu delovni prostor ni v spalnem delu).

Praktični rezultati

Z uporabo varčnejšega računalnika v kombinaciji omejevanja delovanja bojlerja za vodo in pranja perila le v času cenejšega toka sem na položnici privarčeval več kot 50%. To je bil izjemen rezultat. V bistvu je presegel pričakovanja. Še bolj smešno pa je videti na položnici razmerje porabe med dražjim in cenejšim časom. Zdaj je le še bojler tisti največji porabnik za katerega bi moral najti nekakšno rešitev. Tuširanje z mrzlo vodo ne pride v poštev. 🙂
Poleg tega bi lahko ponudniki elektro energije kar ukinili njihov fiksni prispevek in omrežnino. Bi položnica še boljše zgledala brez tistih dodatnih 12€.

Naslednji koraki

Varčevanje na elektriki lahko še izboljšam. Načrtujem možnost napajanja iz sončne energije. Ampak le v omejenem obsegu, ker v večstanovanjskem objektu (praktično blok) pač ne morem kar postavit sončnih panelov, se bom znašel drugače. Ampak nekaj 200-400W moči bi lahko stisnil za začetek za 6 ur dnevno. Kar je zvrhano dovolj za sekundarni računalnik in relativno dobro za delovnega. Napajanje izključno iz baterij ne bi bilo smiselno, ker bi bil strošek astronomski. Že imam tudi UPS baterijo, ki me reši le ob nenadnih električnih mrkih.