Sledeči prispevek je bil prvotno zastavljen povsem drugače in se je tekom pisanja preveč zakompliciral. Ker je nemogoče postaviti fiksne smernice, na podlagi katerih se odločamo o nakupu video kamere ali DSLR aparata za video snemanje, bomo izpostavili le 5 pomembnih stvari, ki vam jih prodajalec kamere (verjetno) ne bo povedal. Gre za nekaj osnovnih lastnosti potrošniških kamer in DSLRjev, ki vam lahko pomagajo pri vašem video ustvarjanju. Naj vas prodajalci ne zavedejo z HD ali 4K sliko, neskončnim številom megapikslov, neverjetno stabilizacijo slike in vgrajenim projektorjem. Obstaja kar nekaj karakteristik, katerim mora aparat ustrezati, da lahko opravlja določene naloge. V profesionalnih vodah je teh še mnogo več.
Zavedati se moramo, da video kamere v prvi vrsti lahko snemajo daljše posnetke. Odvisno od velikosti pomnilniške kartice in kompresije video posnetka. Fotoaparati v najboljšem primeru snemajo do 29 minut (pa še to ne vsi). Pri slednjih gre za zakonsko uvozno omejitev (Američani te omejitve nimajo). Ko je dosežen limit, je potrebno ponovno pritisniti gumb REC. Lahko se celo zgodi, da nam pri daljšem snemanju naprava javi pregrevanje senzorja. Če ste pred nakupom svoje prve kamere ali fotoaparata z video funkcijo in bi jo radi uporabljali za kaj več kot le dopustniške izlete, bodite pozorni na nekaj stvari:
- Samodejno ostrenje, brez možnosti ročnega ostrenja, je izredno slaba naložba.
Naj pojasnimo v čem je trik. Samodejno ostrenje je zaželeno LE pri kamerah, ki se nikoli ne bodo uporabljale za drugo kot dopustniško snemanje in lovljenje svojih malčkov. Samodejno ostrenje vam v tem primeru zelo olajša ohranjati ostrino kjer vi želite. Kamere načeloma to opravljajo zadovoljivo dobro. Ko pa boste enkrat želeli s to kamero početi kaj več kot to, vam bo samodejno ostrenje izredno moteče. Kamera nikoli ne bo vedela, ali želite ostriti objekt v bližini ali tistega v ozadju. Še posebej, če se en ali drugi giba. Tukaj v igro vstopi ročno ostrenje, ki ga nastavimo in reguliramo sami. Takrat imamo vso kontrolo, da nam ostrina ne uide iz želenega objekta. Bo pa potrebno ogromno vaje, da se navadimo na ročno ostrenje. Cenejše kamere z ročnim ostrenjem so redke. DSLR fotoaparati nimajo najboljšega samodejnega ostrenja za video, imajo pa zagotovo ročno ostrenje. Če planirate kaj več kot le dopustniško snemanje, povprašajte prodajalca o možnosti ročnega ostrenja na kameri. - Zelo zategnjeni kontrasti in barve na kamerah in fotoaparatih omejijo uporabo.
Proizvajalci vam bodo vedno prodajali izdelke in njihove testne posnetke narejene v popolnih pogojih. Ko jih uporabljate sami, posnetki izgledajo povsem drugače. Običajno so povsem prežgani ali podtemnjeni. Barve navite in nerealne. Profesionalni snemalci zato najraje uporabljamo sprane profile snemanja, ki imajo čim manj barv in nimajo toliko kontrasta med svetlim in temnim delom slike. Večina DSLRjev omogoča ročne nastavitve (Natural, Standard, Vivid… profilov), vendar je pri cenejših kamerah to zelo vprašljiva funkcija. V kolikor boste kasneje želeli od kamere nekaj več, bo zelo zaželena funkcija prilagajanja profila snemanja (opcije kot so Contrast, Saturation, Color tone, Sharpnes). - Kamere brez vhodnih in izhodnih priključkov so povsem nekoristne.
Pri profesionalnih kamerah se že od daleč opazi, da imajo polno nekih priključkov. Gre za razne avdio in video vhode in izhode. Če na kamero ne boste mogli priključiti zunanjega mikrofona za kvalitetnejši zajem govora, boste imeli še dodaten strošek dokupa posebnega snemalnika. Kamera mora imeti vsaj 3.5mm avdio vhod. Za lažji nadzor zvoka je priporočljiv tudi 3.5mm avdio izhod za slušalke. Pogosto imajo kamere tudi HDMI izhod. Ta ni namenjen zgolj gledanju fotografij/videov na domačem televizorju, ampak nam služi tudi za priklop zunanjega zaslona, s katerim se lažje spremlja snemani kader. - Možnost nastavitve hitrosti zaklopa, zaslonke in ISO občutljivosti.
Cenejše kot so kamere, manj možnosti vam dajo. Danes še mnogi novejši pametni telefoni ponujajo več nastavitev pri snemanju, kakor poceni kamera. Ker je ročno nastavljanje kamer za marsikoga kompliciran proces, vsakdo raje uporablja kar samodejne nastavitve. Posledica tega so podtemnjeni deli, za katere bi morda želeli da so svetlejši in obratno. Z ročnimi nastavitvami pa lahko omogočimo, da je naš snemani objekt osvetljen pravilno. Zagotovo vam je znana težava, če naredite selfie s sončnim zahodom v ozadju. Z možnostjo nastavitve hitrosti zaklopa, zaslonke in ISO občutljivosti se lahko izognemo marsikaterim težavam pri snemanju. - Relevantni podatki o velikosti senzorja in širini leče.
Verjetno ste opazili, da nikjer nismo omenjali kolikšen “zoom” (povečavo) ima kamera/fotoaparat. Ta povsem nepotreben podatek, nam ne pove veliko o uporabnosti aparata. Mi imamo profesionalno kamero, pa nam tri leče skupaj dajo le 12 x povečavo. Senzor in leča vplivata na globinsko ostrino. Če bo senzor majhen, bomo imeli izjemen teleskopski objektiv na kameri, ampak po drugi strani bomo zelo težko dosegli plitvo globinsko ostrino. Pri tovrstnih podatkih se je bolje posvetovati s specialistom, saj običajno prodajalci niti ne bodo znali najti podatkov o senzorju, kakšno realno širino leče boste lahko izkoristili in kaj bi to za vas pomenilo.
Trg video opreme je izjemno širok in raznolik. Kako se sploh odločiti za pravo kamero, ki jo bomo uporabljali za dopustniško snemanje ali celo za zajemanje svojih predavanje, konferenc, intervjujev,…? Ker se tehnologija kamer in foto-kamer tako hitro spreminja, bi bilo nemogoče ta prispevek spisati z napotki določenih modelov. Obstajajo smernice za opremo nad 1000 €. Vse kar je cenovno nižje, zahteva več kompromisov.
Nekaj s področja tehnike smo pisali tudi v naši e-knjigi: 10 REŠITEV NAJPOGOSTEJŠIH NAPAK V VIDEO PRODUKCIJI, kjer je izbira kamere le en manjši del celotne slike video produkcije profesionalnih izdelkov.