Malo metaforično se spravljam nad današnjim (21.stoletje) problemom internetne povezave v svet. Morda me bosta čudno pogledali, če rečem, da se počutim kot v času dial-up povezav, manjka le še piskanje in škrtanje. Govorim o današnjih mobilnih internetnih povezavah, ki so dober primer, kako smo včasih uporabljali internet – s toliko previdnosti in omejenosti, da z vsako minuto zaškrtaš z zobmi. Po vsakem pregledu elektronskih nabiralnikov in tistih pet spletnih strani, ki si jih imel v brsklalniku prepričljivo odklopil od povezave in še dodatno fizično odklopil modem od telefonske vtičnice. Zakaj vse to?

Mobilniki danes so kot dial-up modemi včasih. Uporabljaš jih samo takrat, ko res nujno rabiš kaj pogledat na splet – da bi odpiral kakšne youtube strani ali nalagal slike, si lahko raje napolitanko porineš v rit. Da bi še celo naložil iz svojega mobilnika HD posnet video kakšne presneto hude nesreče ali zabave, s počitnic ali kake vukojebine, kjer niti pod razno ne najdeš wifija z internetom. Pozabi vse to.

Današnji pametni mobilniki ti niti pod razno ne pridejo prav, če razmišljaš karkoli v tej smeri. Še za odpiranje spletnih strani si ne boš moral privoščit vsakodnevnega surfanja… glede na požrešnost današnjih strani, si hitro ob vse brezplačno zakupljene prenose.

Najbolj žalostno je celo to, da vsi ti mobilniki v začetku že pridejo z mnogimi pretočnimi aplikacijami, ki se stalno povezujejo na internet ali ga celo zahtevajo.

In tako šparaš pri vsakem koraku; šparaš da ne brskaš po spletu, vse te videopretočne aplikacije vržeš na stran, izključuješ aplikacije ala google+, kjer ti avtomatsko naloži vsakršno narejeno fotografijo na splet (pri 8MP fotkiču taka slika zasede nekaj megabajtov), email odjemalec ugašaš za sabo, vse ostalo pa tudi.

Čemu? Ker so mobilni operaterji še vedno v 20. stoletju, medtem ko so mobilni aparati že v 21.