Ilustrarium 2010 se je že teden dni nazaj uspešno zaključil (28.8.2010), zdaj pa lahko malce povem, kako je zgledala razburljiva organizacija izza odra – česar pač običajni smrtniki ne vidijo/občutijo.

Da na hitro omenim, Ilustrarium 2010 je razstava ilustracij iz animejev in mang z družabnim dogodkom. Organizirala sva ga jaz-Blaž Juvan in Petra Zegmajster, v danih prostorih Kino Šiške.

Enkrat pred poletjem sem dobil od kolegice Branke informacijo, da Kino Šiška brezplačno odstopi prostor za izvedbo kakršnega koli dogodka. Sprva sem bil popolnoma brez idej, zato sem dal ponudbo obstrani. Kasneje sem po večih debatah v skupnosti le prišel na idejo razstave, ne vem pa točno, kako sem zraven privlekel še članico SloAnime foruma Petro (mogoče mi je oprala možgane =) ). In pač sva se s Petro večkrat dobila in predebatirala, kaj pa kako dogodek izvesti – od programa, atrakcij, osebja… Potem sva dodelala še material, ki bi ga potrebovala. Dobila sva se z odgovorno osebo za najem prostorov Kino Šiške in dokončno še izbrali datum. Sprva je bil datum lociran na 21. avgusta, vendar so me kaj hitro obvestili, da je takrat na sporedu že nekaj drugega. Tako smo dobili 28. avgusta, ki se je na žalost prekrival z žurom Umeka in avtoshowom JapMeet. Do samega dogodka je bilo še 2 meseca, zdaj sva s Petro potrebovala ilustracije in prostovoljce za programski del. Pri čemer me najbolj čudi, da so se avtorji in prostovoljci sami nakopičili. Nabirali so se praktično do zadnjega trenutka, ko sem celo mogel enega grdo skenslat, ker ni upošteval, da moram jaz malce prej priti do ilustracij in ne na zadnje sekunde. To pač ni šolska razstava, kjer slikico prineseš in jo obesijo.

Največje probleme so nama delale atrakcije v prostoru – od tega, kako bomo slike sploh obešali, kje bova dobila še dodatno podlago za arkadni ples in kje dobiti stekleno omaro za razstavo figur. Kolikor mi je Petra razlagala, je poslala prošnjo OGROMNO steklarjem in podjetnikom, vendar so vsi hoteli računati bajne denarce za eno-dnevno izposojo, spet drugi takih omar niti imeli niso (delajo le po naročilu). Tako da je na koncu dobila omaro od sorodnikov (i think?). Pač zamujena priložnost za vse podjetnike, ki bi si lahko naredili brezplačno reklamo. Podlago za arkadni ples sem tudi končno izbrskal in prejel v sredini avgusta, še vedno pa je težavo predstavljala izvedba razstave risb. Na koncu je prišlo do tega, da so bile po stenah obložena nekakšna platna, na katera smo potem s patex čigumiji lepili ilustracije. Priročno. Za obešanje in estetiko je poskrbela Petra=)

Za vodenje risarske delavnice so se mi javile dve punci, ena z več in druga z manj izkušnjami pri risanju. Malce sem jih moral loviti, da bodo JA res prišli na dogodek in vodili delavnico. Ne bi se čudil, če bi se kdo ustrašil vodit neznan folk in skenslal zadnje sekunde:) Nikoli ne veš. Pravzaprav pri temu delu programa niti nismo imeli nobenega načrta, kako izvesti… barvice in potrebščino smo nakupli, natisnili nekaj pobarvank za najmlajše. Kako bomo pa izvedli tečaj, kjer bi vsak slišal in videl, pojma nismo imeli. Šele na samem dogodku, sem prakticiral eno idejo, da svojo HD kamero usmerim v mizo ene od voditeljic in priklopim direktno na večji monitor… zadeva je delovala kot šus, težavo je predstavljal le zvok, ker nisem imel mešalne mize v tistem delu sobe, niti moja macgyverska oprema z mikrofonom in PC zvočniki ni funkcionirala, kot bi morala :\ So se pač morale malo bolj dreti, da sta preglasile množice ljudi v prostoru.

Najboljši del tistega dneva je bilo predvsem priprava opreme, prenos in postavitev prostora. ojojojojo. Da ne omenjam, da sem imel že ob 6ih zjutraj še nekajurno službo. Ko sem prišel domov, sem imel instant akcijo pakiranja praktično cele sobe – od računalnikov, monitorjev, tiskalnika, nizkotonca in ostalih zvočniški sistemov, video opreme, stojal, kupe ilustracij, papirja, revij, mang, dvdjev, figur… in še in še. Medtem ko sem se pripravljal, sem si naredil tudi obilen obrok – pizzo, ker sem vedel, da cel dan ne bom uspel prav nič pojest. Ko pizzo spečem še en šok. Že tako sem bil na tesnem s časom, pizza je pa bila zaradi zanič gobic kisla. Vrgel sem stran in preganjal sestro, da mi je pripravila novo s svežimi vloženimi gobami. Ravno malo pred prihodom prevoza (prosil sem kolega, ker doma zaradi službenih potreb nisem mogel dobit avta) sem uspel pojesti svoj celodneven obed. Ko je kolega prišel, sem mlajšo sestro in brata prosil, da mi znosita vse v avto. Tačas sem se še stuširal, ker me je oblival od potenja. Vse tok na knap, da sem med samim pospravljanjem postal tudi že živčen. Tudi Polo je bil dobesedno nabasan z vso robo, da bi skoraj rabil kombi.

Sama postavitev prostora se je zelo zavlekla, kljub kasnejši pomoči. Prekrivanje sten s črnimi oblogami, obešanje ilustracij, postavljanje miz, projektorja, ozvočenja, arkadnega plesa…pa še kaj se je našlo. Urejanje prostora se je zavleklo skoraj do četrte ure (z začetkom ob 11ih), ko je bilo v prostoru že polno gostov. Svašta. Ampak je šlo, čim hitreje sem pozdravil vse prisotne in jim razložil vsebino in dogajanje… do šeste ure smo si pač vzeli bolj na izi, da smo se lahko tud malce spočili. Ob šestih je bil po programu risarski kotiček z vodeno delavnico z nekaj zapleti pri postavitvi tehnike. Po tem pa še predavanje, pri katerem nisem pripravil prav nobene vsebine (predvsem zato, ker nisem vedel, kakšen folk lahko pričakujem…). Predavanje sem zblefiral z nekaj splošnimi temami glede slovenske scene… Drugič bom raje to prepustil komu drugemu in se bom osebno bolj posvečal organizaciji.

Petra je poskrbela tudi slaščice po prostoru (katere so v večini pojedli starešine, ki so bili prisotni v začetku dogodka). Za žejne je bil pa lokal pred vhodom v Ilustrarium =)

Med samim dogodkom sem imel še priliko malo posnet, pri tem mi je pomagal tudi kolega (moj prevoz in obenem tudi profesionalni fotograf) adrijan. Doma pa sem sestavil še ta ličen video, ki povzame 10urno dogajanje v prostoru – od postavitve do pospravljanja. :D

Osebno (in Petri tudi) mi je bilo v veselje izvesti tak dogodek, bil sem zelo vesel visoke udeležbe, tudi pohval ni manjkalo in bili smo tudi omenjeni v časopisu Delo. Morda je škoda, da ni pristopila k nam še kakšna televizija, sploh bi kaj takega pričakoval od RTV SLO, kjer so malce bolj zagreti za kulturne dogodke v Sloveniji. Pa naslednji let.

Za galerijo fotografij iz dogodka priporočam tole povezavo.

LP

PS: plakat v začetku prispevka je narisala Petra.
PS2: Dediledi je v zadnjem trenutku pomagal pri arkadnem plesu  (vključno s tem, da je posodil delujoč prenosnik)