V nekaj letih, ko sem delal kot novinar-snemalec za agencijo, nikoli nisem veliko razmišljal o tem, kaj ta poklic prinaša. Včasih naj bi bil spoštovan poklic, ki je prinašal informacije med ljudi. Šele v zadnjem času pa opažam, da je to med ljudmi najbolj odvraten in nespoštljiv poklic. Ko ti ljudje enkrat začnejo groziti zaradi tvojega namena snemanja, se začneš spraševati, če je sploh še vredno kadarkoli nastopiti kot “novinar-snemalec”. Mislim, da nikoli več. Zato iščem nov izraz s katerim bom pristopal. Nekaj, s čimer mi ne bodo grozili z ‘metanjem čez okn’, klicali policije ali da bi kdaj še celo dobil cev pred glavo, ampak da bodo rekli; “odlično, naj ti uspe v življenju”. Ker novinarstvo ti le zamori veselje do snemanja, folk se ti začne gabit s svojimi izpadi in prej k slej postaneš zagrenjen, koji kurac sploh delaš to, kar delaš.

Odkar sem začel bližje sodelovati s produkcijami, kjer se delajo promocijski videji, video spoti in podobne zvrsti, je odnos do takega kadra povsem drugačen. Mimobežen folk z zanimanjem pride bližje, mnogokrat celo iz skrivnih delov opazujejo, da česa ne zmotijo in kdaj pa kdaj tudi kaj vprašajo. Popolnoma drugačen spekter dela. Mnogo bolj uživantski.

A še vedno poskušam slediti dogajanju in kdaj pa kdaj posneti kakšna večja dogajanja, saj mi lahko material kdaj prav pride v dokumentarne namene. Zato moram nujno najti nov izraz za svoje delo, oziroma povsem nov pristop, do katerega bodo imeli vsi malce več spoštovanja.

Naj vam tekne,

LP
Juvan

PS: Za fotko gre zahvala Dejanu Pelzelu