Sončen dan, pozno popoldne, po težkem šolskem dnevu se vračam domov in že čisto brez energije se sprehodim v četrto nadstropje Ljubljanskega blokovskega naselja. Čeprav bi se raje sprehodil po bližnjih parkih in poteh v tem lepem vremenu, se zavedam svojih šolskih in obšolskih dolžnosti, ki jih moram pred tem opraviti. Sprehodim se skozi glavna vhodna vrata v stanovanje, se preobujem, preoblečem in odložim svojo torbo s prenosnim računalnikom. Po dolgem dnevu si privoščim še topel obrok.

Usedem se za svojo delovno mizo, nanj položim svoj prenosnik, prižgem in že razmišljam o svojih opravilih, ki jih moram spraviti čez do naslednjega dne. Ker se običajno tekom dneva nabere ogromno nalog, si po predhodnih slabih izkušnjah vsega ne zapisujem le v spomin. Pogledam na svoj rokovnik telefona, kjer si zapisujem vsa najnujnejša opravila. To je tudi precej bolj obremenjujoča lastnost rokovnika, saj se težko izgovoriš na “ups, pozabil”. Ko vidim polno dela pred seboj, se že držim za glavo, kako bom vse to opravil v tako kratkem času. Ne vem, kje bi pričel. Spet bom ogromno časa zabil pred zaslonom prenosnika, ki je kot slabo znamenje v mojem življenje, zaradi katerega je življenje manj obsijano s soncem. Nikoli poprej nisem bil v življenju toliko vezan na svoj prenosnik in domači računalnik. Ker prenosnik potrebujem tudi v šoli, je na njem zbrano vso predpotrebno gradivo in programje za delo. Domači računalnik je uporaben le za težje operacije. Iger skoraj ne vidim več, naložene so le tiste, ki jih igra mularija ob moji odsotnosti.

Dan se počasi bliža koncu, naredil nisem niti ene stvari in že pokajo živci/švicam ful. Ker ne morem postaviti prioritete svojim opravilom in potešit želje po svežem zraku, iz obupa zgrabim svoj prenosnik in z njim poletim v svobodo – v sončen dan!

Po storjenem samomoru okraden, v bližini prometna nesreča!

Ljubljansko blokovsko naselje v poznem popoldnevu – V Ljubljani se je zgodila prava črna kronika. V domnevno povezanih tragičnih dogodkih sta umrli dve osebi, pri kateri je prva storila samomor, takoj zatem se je na križišču zgodila še prometna nesreča s smrtnim izidom. V prometni nesreči je poškodbam podlegel pešec, ki je tisti trenutek prečkal križišče. Tragična dogodka nista bila med seboj oddaljena več kot 50m in po podatkih kriminalistov je pešec iz tragične nesreče celo oropal že pokojnega mladeniča, ki je le malo stran naredil samomor. Sum ropa predpostavljajo na zbranih dokazih, kjer je prenosni računalnik prve žrtve ležal le nekaj metrov stran od prometne nesreče druge žrtve. Čemu je očividec samomora ukradel prenosnik in o dogodku ni niti obvestil policije? Je bil morda v šoku, ni želel imeti nič s tragedijo ali pa je bil le cestni tat. Preiskovalcem je ta podrobnost zavita v večno skrivnost. Kriminalisti so ob tem še dodali; “Ozadje dveh najverjetneje povezanih tragičnih dogodkov, ki jih lahko vidimo le v horror filmih še preiskujemo.” Po vsem videnem najbolj buri duhove prenosni računalnik, ki je kljub dvema tragičnima nesrečama ostal nepoškodovan – kot bi ga nekdo previdno, neopazno in hitro prestavil iz delovne mize v kraj teh dogodkov.
Vir: 24ur

Fin
Ta prispevek sem napisal za Toshibin nagradni natečaj:)

PS: Dogodivščina je fikcijske narave, nihče ni umrl ali bil poškodovan pri pisanju/slikanju. Tudi avto na zadnji sliki je odvzet iz googlovega iskalnika in ni bil načrtovana žrtev foto materiala =)

LP
Juvan

No related posts.