Ste kdaj organizirali kakršen koli dogodek, ki je imel vpleteno skupino ljudi, podjetja in druge? Ne? Potem si ne želite situacije, ko ti praktično odpade cel dogodek, a ga vseeno spelješ in to še celo s pozitivnim izidom. Sicer pa z uničenimi živci, slabo voljo in popolnoma uničeno motivacijo za organizacijo kakršnih koli drugih dogodkov.
Še posebej je ta situacija nelagodna za projekt, od katerega nimaš popolnoma nič, razen stroškov. Kaj vse (ne) more iti narobe pri samo eno-dnevnem vodenem programu z le nekaj točkami v programu;
- Odpovedi vodenja delavnice tik pred d-dnevom (brez rezerv)
- Odpovedi sodelovanja v bazarju
- Odpoved sodelujočih pri presenečenju (brez rezerv)
- Odpoved predavanja (vključno z več rezervami)
- Odpoved prisotnosti več cosplayerjev
- Majhna udeležba na natečaju
- Neresnost glede tiskanja promocijskega materiala (+ odpoved domačega tiskalnika)
- Sodelujoča podjetja/trgovine ne naročijo priporočene robe (in s tem povezano ostanemo brez nagrade za zmagovalce natečaja)
- Sredi projekcije animiranega filma crkne računalnik (a z nekaj nejevolje nadaljuje svoje delo)
- Slabo zastavljena osvetlitev prostora (zaradi organizacijskega pomanjkanja izkušenj)
- Pozabljeni šilčki za risarje
- Ni bilo mogoče najti primernih ključavnic za steklene vitrine
- …
Vse to in verjetno še kakšne malenkosti na enem majhnem obskurnem 9-urnem ljubiteljsko izvedenem dogodku. A vseeno se je dogodek izšel presenetljivo dobro vsaj za obiskovalce, še celo v časopisu Delo smo dobili namenjeno praktično celo stran. Pojavila pa se je tudi spletna verzija.
Odkrito povedano, mi ta dogodek ni bilo prav nič več v veselje organizirati, ker pa sem ga organiziral s svojo ljubljeno osebo, so med nama skoraj nastali konflikti. Na koncu sva potegnila črto, da se z organizacijo ne ukvarjava več. Kar je tudi prav in sem vesel, da se s tem strinjava oba.
En lep projekt, ki ga raje zaključim na vrhuncu, kot pa pri dnu.
Ni bilo dolgo nazaj, ko sem v Sloveniji organiziral zelo unikaten dogodek Ilustrarium 2010, sočasno pa sem že sodeloval pri organiziranju vsakoletnega dogodka/zabave Novoletka 2010 – že 9. tradicionalna zabava za ljubitelje animejev, mang in vsega japonskega. V resnici sem pomagal pri Novoletki že mnogo prej, kot sva s Petro začela delati na Ilustrariumu. Novoletka je mnogo bolj obsežen projekt, ki je potekal že od februarja. Najprej je bilo potrebno najti prostor. Seveda so nas v prvem najboljšem primeru hotela Mons dobesedno zaj***, zato smo morali že precej zelo pozno poiskati nov prostor. Hvala bogu za knjižnico Otona Župančiča, ki so nam odstopili prostor brez problema. Zato bomo verjetno tudi prihodnje leto obdržali to lokacijo, že zaradi odnosa, boljše lokacije in tudi možnosti razširitve dogodka. Boljša promocija tudi za njih, saj se lahko pohvalijo z zelo unikatnim dogodkom v Sloveniji.
Rekel sem, da sem sodeloval pri organizaciji Novoletke. Pravzaprav sem se pridružil dvema puncama, ki sta organizirali že lanskoletno 8. Novoletko v Medvodah, pred tem pa je bila ta zabava specifično izpod rok skupnosti AnimeSlovenija. Ker je Animeslovenija propadla, se začenjajo te tradicionalne zadevščine predajat v roke “potomcev”. Osebno nisem nek “potomec” te skupnosti, saj nisem odraščal okoli njih, ampak sem bil bolj samouk in ustvaril lastno perspektivo okoli animejev in mang s pomočjo drugih vplivov. Long story short; nihče me ni maral zaradi moje drugačne perspektive in načina promocije scene =) Ampak zgodovino na stran; zdaj je itak vseeno, saj je moja perspektiva prevladala, ker je še edina aktivna skupnost (dokler pač ne pride nekdo z drugačno motivacijo).
Ker nisem samo človek gobca in rad okusim razne stvari, sem se pridružil k organizaciji Novoletke in jo pomagal speljati vse do konca. Pomagal sem pri dogovarjanju za prostor (komunikacijsko vpleten), naredil promocijo, spodbujal ekipo, posodil precej opreme in bil tudi glavni snemalec dogodka. Iz lastne produkcije sem objavil dva kratka promocijska videa, po koncu dogodka pa še dva povzetka dogodka. Bilo mi je v veselje sodelovati, punce so tudi odlično opravljale svoje delo, tako da je bila kvaliteta v ekipi na nivoju. Tudi če je šlo kaj narobe, smo vzdrževali mirno kri in s čim manj izgubljenimi živci prebrodili zadevo. Treba je vedeti, da od organiziranja takega dogodka nimamo nič, razen veliko dodatnega dela poleg že ostalih vsakdanjih odgovornosti – so pa zato po dogodku pozitivni feedbacki edino dobro plačilo.
Za naslednje leto imamo ogromno pozitivnih feedbackov, tako od obiskovalcev, kot knjižnice same. Zato pričakujemo še mnogo večji in zanimivejši dogodek. Ideje se že kopičijo ^^ Še poročilo iz Novoletke, vključno s fotogalerijo.
Promocijski videji:
Povzetki dogodka skozi dva različna videa:
Da pa se obiskovalci niso izgubili, sem imel možnost posneti tudi video vodič od City Parka do knjižnice:
Ilustrarium 2010 se je že teden dni nazaj uspešno zaključil (28.8.2010), zdaj pa lahko malce povem, kako je zgledala razburljiva organizacija izza odra – česar pač običajni smrtniki ne vidijo/občutijo.
Da na hitro omenim, Ilustrarium 2010 je razstava ilustracij iz animejev in mang z družabnim dogodkom. Organizirala sva ga jaz-Blaž Juvan in Petra Zegmajster, v danih prostorih Kino Šiške.
Enkrat pred poletjem sem dobil od kolegice Branke informacijo, da Kino Šiška brezplačno odstopi prostor za izvedbo kakršnega koli dogodka. Sprva sem bil popolnoma brez idej, zato sem dal ponudbo obstrani. Kasneje sem po večih debatah v skupnosti le prišel na idejo razstave, ne vem pa točno, kako sem zraven privlekel še članico SloAnime foruma Petro (mogoče mi je oprala možgane =) ). In pač sva se s Petro večkrat dobila in predebatirala, kaj pa kako dogodek izvesti – od programa, atrakcij, osebja… Potem sva dodelala še material, ki bi ga potrebovala. Dobila sva se z odgovorno osebo za najem prostorov Kino Šiške in dokončno še izbrali datum. Sprva je bil datum lociran na 21. avgusta, vendar so me kaj hitro obvestili, da je takrat na sporedu že nekaj drugega. Tako smo dobili 28. avgusta, ki se je na žalost prekrival z žurom Umeka in avtoshowom JapMeet. Do samega dogodka je bilo še 2 meseca, zdaj sva s Petro potrebovala ilustracije in prostovoljce za programski del. Pri čemer me najbolj čudi, da so se avtorji in prostovoljci sami nakopičili. Nabirali so se praktično do zadnjega trenutka, ko sem celo mogel enega grdo skenslat, ker ni upošteval, da moram jaz malce prej priti do ilustracij in ne na zadnje sekunde. To pač ni šolska razstava, kjer slikico prineseš in jo obesijo.
Največje probleme so nama delale atrakcije v prostoru – od tega, kako bomo slike sploh obešali, kje bova dobila še dodatno podlago za arkadni ples in kje dobiti stekleno omaro za razstavo figur. Kolikor mi je Petra razlagala, je poslala prošnjo OGROMNO steklarjem in podjetnikom, vendar so vsi hoteli računati bajne denarce za eno-dnevno izposojo, spet drugi takih omar niti imeli niso (delajo le po naročilu). Tako da je na koncu dobila omaro od sorodnikov (i think?). Pač zamujena priložnost za vse podjetnike, ki bi si lahko naredili brezplačno reklamo. Podlago za arkadni ples sem tudi končno izbrskal in prejel v sredini avgusta, še vedno pa je težavo predstavljala izvedba razstave risb. Na koncu je prišlo do tega, da so bile po stenah obložena nekakšna platna, na katera smo potem s patex čigumiji lepili ilustracije. Priročno. Za obešanje in estetiko je poskrbela Petra=)
Za vodenje risarske delavnice so se mi javile dve punci, ena z več in druga z manj izkušnjami pri risanju. Malce sem jih moral loviti, da bodo JA res prišli na dogodek in vodili delavnico. Ne bi se čudil, če bi se kdo ustrašil vodit neznan folk in skenslal zadnje sekunde:) Nikoli ne veš. Pravzaprav pri temu delu programa niti nismo imeli nobenega načrta, kako izvesti… barvice in potrebščino smo nakupli, natisnili nekaj pobarvank za najmlajše. Kako bomo pa izvedli tečaj, kjer bi vsak slišal in videl, pojma nismo imeli. Šele na samem dogodku, sem prakticiral eno idejo, da svojo HD kamero usmerim v mizo ene od voditeljic in priklopim direktno na večji monitor… zadeva je delovala kot šus, težavo je predstavljal le zvok, ker nisem imel mešalne mize v tistem delu sobe, niti moja macgyverska oprema z mikrofonom in PC zvočniki ni funkcionirala, kot bi morala :\ So se pač morale malo bolj dreti, da sta preglasile množice ljudi v prostoru.
Najboljši del tistega dneva je bilo predvsem priprava opreme, prenos in postavitev prostora. ojojojojo. Da ne omenjam, da sem imel že ob 6ih zjutraj še nekajurno službo. Ko sem prišel domov, sem imel instant akcijo pakiranja praktično cele sobe – od računalnikov, monitorjev, tiskalnika, nizkotonca in ostalih zvočniški sistemov, video opreme, stojal, kupe ilustracij, papirja, revij, mang, dvdjev, figur… in še in še. Medtem ko sem se pripravljal, sem si naredil tudi obilen obrok – pizzo, ker sem vedel, da cel dan ne bom uspel prav nič pojest. Ko pizzo spečem še en šok. Že tako sem bil na tesnem s časom, pizza je pa bila zaradi zanič gobic kisla. Vrgel sem stran in preganjal sestro, da mi je pripravila novo s svežimi vloženimi gobami. Ravno malo pred prihodom prevoza (prosil sem kolega, ker doma zaradi službenih potreb nisem mogel dobit avta) sem uspel pojesti svoj celodneven obed. Ko je kolega prišel, sem mlajšo sestro in brata prosil, da mi znosita vse v avto. Tačas sem se še stuširal, ker me je oblival od potenja. Vse tok na knap, da sem med samim pospravljanjem postal tudi že živčen. Tudi Polo je bil dobesedno nabasan z vso robo, da bi skoraj rabil kombi.
Sama postavitev prostora se je zelo zavlekla, kljub kasnejši pomoči. Prekrivanje sten s črnimi oblogami, obešanje ilustracij, postavljanje miz, projektorja, ozvočenja, arkadnega plesa…pa še kaj se je našlo. Urejanje prostora se je zavleklo skoraj do četrte ure (z začetkom ob 11ih), ko je bilo v prostoru že polno gostov. Svašta. Ampak je šlo, čim hitreje sem pozdravil vse prisotne in jim razložil vsebino in dogajanje… do šeste ure smo si pač vzeli bolj na izi, da smo se lahko tud malce spočili. Ob šestih je bil po programu risarski kotiček z vodeno delavnico z nekaj zapleti pri postavitvi tehnike. Po tem pa še predavanje, pri katerem nisem pripravil prav nobene vsebine (predvsem zato, ker nisem vedel, kakšen folk lahko pričakujem…). Predavanje sem zblefiral z nekaj splošnimi temami glede slovenske scene… Drugič bom raje to prepustil komu drugemu in se bom osebno bolj posvečal organizaciji.
Petra je poskrbela tudi slaščice po prostoru (katere so v večini pojedli starešine, ki so bili prisotni v začetku dogodka). Za žejne je bil pa lokal pred vhodom v Ilustrarium =)
Med samim dogodkom sem imel še priliko malo posnet, pri tem mi je pomagal tudi kolega (moj prevoz in obenem tudi profesionalni fotograf) adrijan. Doma pa sem sestavil še ta ličen video, ki povzame 10urno dogajanje v prostoru – od postavitve do pospravljanja. :D
Osebno (in Petri tudi) mi je bilo v veselje izvesti tak dogodek, bil sem zelo vesel visoke udeležbe, tudi pohval ni manjkalo in bili smo tudi omenjeni v časopisu Delo. Morda je škoda, da ni pristopila k nam še kakšna televizija, sploh bi kaj takega pričakoval od RTV SLO, kjer so malce bolj zagreti za kulturne dogodke v Sloveniji. Pa naslednji let.
Za galerijo fotografij iz dogodka priporočam tole povezavo.
LP
PS: plakat v začetku prispevka je narisala Petra.
PS2: Dediledi je v zadnjem trenutku pomagal pri arkadnem plesu (vključno s tem, da je posodil delujoč prenosnik)
Čeprav se že dolga leta vrtim okol nekaterih javno organiziranih dogodkov, nikoli nisem bil osebno med glavnimi organizatorji. Bolj le kot pomoč, desna roka za razne stvari. Tudi če je bilo treba kontaktirati in se dogovarjati za sponzorska sredstva. Res nikoli pa povsem samostojna organizacija dogodka. Letos bom v temu področju odprl nov nivo izkušenj in na lastno pobudo organiziral prvi javen dogodek. Gre za dogodek iz področja s katerim se tudi osebno ukvarjam – animejev in mang. Glavna tema dogodka pa bo razstava likovnih del iz tovrstni področij. Ker je v Sloveniji veliko potencialnih avtorjev, ki znajo risati v stilu japonskih ustvarjalcev, je to odlična prilika, da se izkažejo.
K organizaciji dogodka sem povabil tudi kolegico in članico naše skupnosti Petro, znana tudi kot Jean’dArc. Skupaj sva sestavila ideje in program, zdaj pa se že pripravljava na izvedbo dogodka. Dogodek sva poimenovala Ilustrarium 2010, izpeljanka iz besede “ilustracija”, kar te risbe tudi so. Poleg razstave bo tudi družabni dogodek, kjer obiskovalcem definitivno ne bo dolgčas. Prisotna bo multimedija – od ljubiteljskih videospotov, arkadnega plesa, branja različnih japonskih stripov (mang) in tudi ljubiteljske revije SloChan (vseh 10 številk). Potrudila sva se pridobiti še posebno stekleno omaro za razstavo zbirateljskih figur, tako da bo iz tega področja tudi zelo zanimivo.
Ker gre za prvi tovrstni dogodek v Sloveniji, sva s kolegico pripravljena na vse – tudi s stališča papirnate vojne. Z vsakim avtorjem podpišemo okvirno pogodbo, kjer sta obe strani seznanjeni z vsemi informacijami in kaj se pričakuje posamezne strani. Nujno zlo, sploh če se hočem otresti kakšnih zlobnih namer neznancev. Povabil sem še profesionalnega fotografa (adrijan.si), ki bo povzel dogodek z vrhunskimi fotografijami, potrudili se bomo tudi za kakšen video povzetek.
Veliko ne morem povedati o sami organizaciji, ker je to moj prvi projekt in ne sledim nobeni preverjeni formuli in ustaljenem načrtu izvedbe. Vse bolj po občutku, kako bi dogodek naredil čim bolj zanimiv za širšo publiko. Vključno s promocijo dogodka, pokrivanje nekaterih stroškov (čeprav so še zmeraj nekateri nepokriti), organizacijo ljudi za določen program… itd.
Osebno nestrpno že pričakujem dan dogodka, še zmeraj pa iščemo ideje, s katerimi bi popestrili dogajanje; tako programsko kot vizualno.
Twitter
RSS
Youtube
Facebook