Vsake toliko časa bi se moral lotevat raznih prispevkov delovanja video produkcije. Govorim o industriji profesionalcev, ki se spoznajo na svoj posel, poteka video produkcije in tudi živijo od tega. Začel bom s temo funkcije druge kamere, ki je mnogokrat spregledana v produkciji in mi je tudi osebno najljubša pozicija na setu.
Glavni snemalec ali DOP sta običajno zelo odvisna od poteka dela po snemalni knjigi in navodil režiserja. Natančno morata slediti nujnim kadrom, ki so potrebni za sestavo končnega izdelka, vsak kader pa mora biti natačno posnet in zrežiran. Skoraj nikoli vsak kader ni posnet v prvo, ampak z vsaj nekaj ponovitvami – če vključuje tudi igro modela, potem še tolikokrat več. Ker pa se redko produkcije posvečajo detailom dogajanja, gibov, korakom, premikom, raznim potezam in neizkoriščeni okolici, tukaj nastopi druga kamera. Slednja je običajno neobremenjena z režijskim delom, saj se pri snemanju “close-upov” ne opazi napačna igra ali narobe izvedeni premiki. Se pa opazi, če je srajca pomečkana, umazana, slab mejkap, na tleh čigumi, packe na kljuki vrat in podobni moteči faktorji. Pozornost na kvaliteto kadra je seveda nujna. Kadri druge kemere pa so v montaži vedno priročni za bolj gladko prekadriranje ali celo spremembo scene. Praktično bolje povežejo “flow” končnega video izdelka.
Funkcija druge kamera je super tudi zato, ker poveča dinamiko videa, saj se med ponavljanji lahko giba vse okoli scene in s tele objektivom postrga vse spregledane kote in nabere popolnoma svež material iste igre in scene.
Vsaj meni osebno je druga kamera tudi nova perspektiva. Medtem ko se po scenariju in snemalni knjigi zavedam, kaj želita režiser in glavni snemalec/DOP izvleči iz scene, kot druga kamera lahko na vse gledam iz širšega kota in prinesem nov pristop k vizualizaciji vsake scene.
Za hendlanje druge kamere na tele objektivu zahteva absurdno preciznost “focus-pullinga”, ker je v veliko primerih fokusna točka tako ozka, da kakšne noro lepe in zahtevne kadre ponavljaš celo večkrat od glavnega snemalca. V takem primeru je najbolje povabit režiserja pred referenčni zaslon in preveriti smiselnost nadaljnjega ponavljanja – če je šot dober, se bo splačalo.
Iz lastnih izkušenj po enem letu opravljanja funkcije druge kamere, je vsaj 90% video produkcijskih projektov upravičilo strošek dodatne kamere (primer 1 in primer 2). Velikokrat sem tudi glavna kamera, a občutek svobode pri snemanju ni enak kot pri drugi kameri. Enostavno si odvisen od tega, kakšni kadri morajo biti posneti in to čim hitreje. Čas je denar.
Pri delu z drugo kamero delam s tako opremo, kot dovoljuje budžet produkcije. Najraje sicer delam z lastno razpoložljivo opremo od 5D Mark III pa do slow motion kamere Sony Fs700R, za bolj dinamične premike slider ali rokica. Po potrebi pa se prilagodim tudi na opremo produkcije.
As Ron Howard would say; “I enjoy what I’m doing, so I don’t need a hobby.”
Naj vam tekne,
LP
Juvan